Vsi Urbanijevi džakuziji

Na Inšpektoratu za okolje in prostor potrjujejo: leta 2020 smo prejeli »precej obsežno informacijo o posledicah gradbenih del na Veliki planini«, zaradi navedb »številnih sumov kršitev tako okoljskih kot gradbenih predpisov« pa je bila prijava »evidentirana tako pri gradbeni kot okoljski inšpekciji«. Med drugim so bili obveščeni o gradnji podzemnih rezervoarjev za vodo in sumu, da lastniki koč zanje nimajo potrebnega gradbenega dovoljenja. Eden teh lastnikov naj bi bil Uroš Urbanija, zdajšnji direktor Televizije Slovenija, ki je pod bivšo Janševo vlado opravljal vlogo direktorja vladnega urada za komuniciranje. In stanje dve leti pozneje, novembra 2022? »Inšpekcijski postopek na gradbeni inšpekciji še ni bil uveden.«

O primeru je nedavno pisal že portal necenzurirano.si. Vendar se tudi po tem javnem razkritju na inšpektoratu za okolje in prostor, pod katerega sodi gradbena inšpekcija, očitno nič ne premakne.

Da gradbeni inšpektor »zaenkrat postopka še ni uvedel«, so nam potrdili v ponedeljek. Na vprašanje, ali lahko napovejo, da bo uveden, so navedli, da tega ne moremo napisati, saj da stvari potekajo po formalizirani metodologiji za obravnavo prijav. »Ta je bila uvedena zato, da inšpektorjem omogoča, da pobude obravnavajo po nujnosti obravnave kršitve in da se lahko utemelji vrstni red obravnave suma kršitve – tudi prijaviteljem, ki na različne načine pritiskajo na inšpektorat, da njihovo pobudo obravnavajo prednostno.«

V omenjeni metodologiji je kot prva od petih temeljnih nalog gradbene inšpekcije določeno »preprečevanje nedovoljenih gradenj oziroma objektov«, pri obravnavi prijav pa naj bi si prizadevali za »predvsem javno korist in javni interes«.

Vendar očitno posegi na Veliki Planini, »planoti z enim od največjih pastirskih naselij v Evropi«, očitno niso prednostna naloga gradbene inšpekcije, čeprav gre za edinstveno območje in čeprav tam že obstaja zelo akutna problematika, povezana s (pre) masovnim turizmom in (ne)upravljanjem odpadnih voda, njihovim (ne)čiščenjem in odvajanjem. Zaradi občutljivosti območja bi mislili, da so vsi posegi v taka območja pod posebej skrbnim drobnogledom inšpekcij – še posebej če in ko inšpekcije dobijo informacije o sumih nezakonitosti ali nepravilnosti.

A dve leti se z gradbeno inšpekcijo ni zgodilo nič, stanja ni preverila in ga trenutno (še) ne. Zadoščal bi ogled na terenu, za začetek verjetno klic na Upravno enoto Kamnik. Nam so na slednji odgovorili le, da nam ne morejo odgovoriti, koliko dovoljenj za gradnjo podzemnih rezervoarjev so doslej izdali, saj evidence rešenih zadev ne vodijo po vrstah objektov. Molči tudi Uroš Urbanija, ki je bil v teh dveh letih, do junija letos, direktor vladnega Urada za komuniciranje pod bivšo Janševo vlado. Ni odgovoril (niti) na vprašanje, ali ima podjetje v njegovi stoodstotni lasti VPR1 (VPR je kratica za Velika Planina resort) vsa potrebna dovoljenja za objekte in posege, ki jih je opravilo v in ob svojih kočah.

Glavni inšpektor na inšpektoratu za okolje in prostor, pod katerega spada gradbena inšpekcija, je Franc Rančigaj, ki ga je imenovala Janševa vlada maja 2020, namesto razrešenega Dragana Matića.

Prijava, ki jo je prejela inšpekcija, omenja vsaj dve koči od petih, ki ju upravlja VPR1, in sicer koči Gorenjka in Encijan, kjer naj bi brez gradbenega dovoljenja nastala podzemna rezervoarja, najverjetneje za džakuzi, »vročo kad« oziroma »vikinško kopel«, kot to oglašuje Urbanijevo podjetje. Pri Encijanu naj bi rezervoar po navedbah prijave znašal okrog 50 kubičnih metrov, gradbeno dovoljenje pa je potrebno že za nezahtevne objekte, med katere sodijo rezervoarji s prostornino od dvajset do sto kubičnih metrov.

In zakaj so na Veliki Planini v kočah (Urbanija jih oglašuje kot »romantični planinski dragulj«) sploh dovoljeni džakuziji, zaradi katerih očitno odkopavajo gradbene jame in minirajo po Veliki planini ter gradijo podzemne rezervoarje? Kateri predpis je podlaga zanje? »Prostorski akt občine,« odgovarjajo na inšpektoratu. Na Upravni enoti Kamnik pa pojasnjujejo, da za veliko večino enot urejanja prostora na Veliki planini veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki na območju teh enot v veliki večini prepovedujejo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, razen (med drugim) zbiralnikov za kapnico, prostornine do 30 kubičnih metrov: »Načeloma bi tako lahko zaključili, da na večjem delu območja Velike planine gradnja bazenov (če lahko mednje uvrstimo tudi jakuzzije) ni dovoljena, ali je na konkretni zemljiški parceli dovoljena, pa je stvar ugotovitvenega postopka.«

Urbanija, ki od septembra 2020 ni več formalno direktor VPR1, le lastnik, »vroče kadi« trenutno trži kar v štirih kočah, ob Gorenjki in Encijanu jo imata še Pehta in Zlatica, vse omenjene razen Pehte imajo tudi savno. Koča Resa je edina brez savne in vroče kadi, njen tržni adut pa je »nori razgled« na Grintavce. Najem Zlatice sredi decembra za dve osebi in dve noči bi ta torek stal 398 evrov. Podjetje VPR1, ki ga je Urbanija odprl leta 2014 in ob direktorici nima redno zaposlenih, je zadnji dve leti izkazalo izgubo, lani je bila ta 20 tisoč evrov ob 168 tisoč evrov prihodkov, od teh je bilo 51 tisoč evrov iz unovčitve »turističnih bonov«.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>