Vedno več držav, tudi Slovenija odstopa od sporne pogodbe

Golobova vlada je prejšnji četrtek sprejela pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini. Dan kasneje je isto storila nemška vlada. »Velik uspeh za podnebje in demokracijo!« sta o napovedi odstopa od pogodbe v petek zapisali nemški nevladni organizaciji Umweltinstitut München in PowerShift.

Pogodba o energetski listini je mednarodna pogodba, ki je nastala pred tremi desetletji, v devetdesetih letih, in naj bi zagotovila »razvoj energetskega potenciala srednje- in vzhodnoevropskih držav in zanesljivo oskrbo z energijo v Evropi«. Ureja varovanje naložb, trgovino z energetskimi materiali in izdelki, tranzit in reševanje sporov. V ozadju so velike zahodne naftne in plinske družbe s pogodbo v devetdesetih letih skušale – to jim je tudi uspelo – zavarovati svoje naložbe pred »politično nestabilnostjo, tudi razlastitvami zlasti v vzhodni Evropi«, državah nekdanje Sovjetske zveze, kasneje, v naslednjih treh deset- letjih do danes, pa zlasti pred strožjimi okoljevarstvenimi predpisi v EU.

Pogodba se namreč zadnja desetletja ni ustrezno posodabljala. Širitev EU in nove integracije so prinesle nova pravila v energetiki, nova pravila zagotavljanja pravne varnosti akterjev v energetski panogi, hkrati je EU okrepila energetsko in okoljsko zakonodajo – vendar se nič od tega ni odrazilo v prilagoditvah pogodbe. Evropska komisija je leta 2019 dobila mandat članic, da poskuša doseči uskladitev s podnebnimi cilji pariškega sporazuma, a odstopi držav članic EU od pogodbe jasno kažejo neuspeh komisije. Odstop od pogodbe so pred Slovenijo in Nemčijo napovedale še Poljska, Španija, Nizozemska in Francija, od pogodbe je že odstopila Italija.

Zastarela pogodba o energetski listini je tako postala in v treh zadnjih desetletjih ostala močno orožje zlasti industrije fosilnih goriv. Na to so zadnja leta opozarjali okoljevarstveniki, pri nas najglasneje Umanotera, in zahtevali odstop držav članic EU od pogodbe, danes pa tudi vladajoča politika v njej vidi eno ključnih ovir za učinkovito okoljsko-podnebno in odgovorno energetsko politiko. »Pogodba ne upošteva sprememb družbene paradigme v zadnjih 20 letih in pomembnosti boja proti podnebnim spremembam, ki je privedel do novih, strožjih politik varstva okolja, kar je vplivalo tudi na naložbe v fosilna goriva,« je zapisalo ministrstvo za infrastrukturo Bojana Kumra v gradivu, na podlagi katerega je vlada prejšnji teden sprejela sklep o odstopu od pogodbe o energetski listini. Pod Janševo vlado in prejšnjim infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem iz NSi, ki je naklonjena tujim naložbam, so bili pozivi k odstopu preslišani.

Eden najspornejših delov pogodbe je institut reševanja naložbenih sporov (26. člen), ki vlagateljem omogoča, da za reševanje spora z državo pogodbenico izberejo mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč. Tako zdaj vlagatelji, večinoma industrija fosilnih goriv, na podlagi pogodbe tožijo države zaradi ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na njihov dobiček – s podnebnimi politikami vred. »Zahtevki potekajo zunaj rednih sodišč, na nepreglednih arbitražnih tribunalih, ki jih vodijo trije zasebni odvetniki. Odškodnine, ki jih morajo izplačati vlade, pa lahko znašajo tudi več milijard,« položaj povzemajo v Umanoteri.

Britanski časnik Guardian je pred dnevi objavil izsledke obsežnejše analize, ki razkriva več spornih praks v delovanju ad hoc sodišč, pred katerimi vlagatelji tožijo države podpisnice pogodbe o energetski listini. Postopki tečejo za zaprtimi vrati, rezultatov ni treba objaviti. Isti posamezniki v različnih primerih nastopajo v različnih vlogah; enkrat kot svetovalci investitorjev, drugič kot predsedniki senata treh arbitrov, ki naj bi razsojal neodvisno. Časnik navaja podatek, da so omenjena sodišča podjetjem, ki služijo z nafto, plinom in premogom, do zdaj dodelila več kot 100 milijard dolarjev »odškodnin«. Eno zadnjih, ki je znašala 190 milijonov dolarjev, so dosodila britanskemu naftnemu podjetju Rockhopper, ki je Italijo tožilo zaradi prepovedi črpanja nafte ob italijanski obali. »Ker so si države po letu 2015 prizadevale omejiti izpuste v skladu s pariškim podnebnim sporazumom, je število vloženih zahtevkov na sodiščih eksplodiralo,« piše Guardian in opozarja, da je Združeno kraljestvo eno zadnjih velikih gospodarstev, ki ostajajo podpisniki pogodbe o energetski listini.

Za dokončen odstop Slovenije od škodljive mednarodne pogodbe je potrebno še soglasje pristojnega delovnega telesa državnega zbora, to je odbora za zunanje zadeve.

A tudi odstop ne bo vplival na že sproženi postopek zoper Slovenijo: avgusta letos je britanska družba Ascent Resources arbitražnemu sodišču prepustila spor s Slovenijo zaradi prepovedi črpanja plina v Petišovcih. Škodo, ki jo je sprva ocenjevala na 100 milijonov evrov, je v zahtevku zvišala na več kot 500 milijonov evrov.

Postavimo si retorično vprašanje: bo nekdanji infrastrukturni minister Vrtovec, če bo britanska družba v sporu uspešna, kakorkoli odgovarjal?