Diskriminatorni plakati v predvolilni kampanji Aleša Primca

Za položaj ljubljanskega župana se je v nedeljo potegoval tudi predsednik zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc. V sklopu njegove predvolilne kampanje so bili po mestu obešeni tudi plakati, ki so z napisi »Proti LGBTQIA » in »Proti LGBTQIA+ posvojitvam otrok« izražali odkrito homofobijo in sovražno nastrojenost. Je tako diskriminatoren napis lahko del javnega oglasa, sploh takšnega, ki predstavlja kandidata za župana?

Primčev program za ljubljanske lokalne volitve je bil sestavljen iz desetih točk, v katerih je med drugim obljubljal tudi »zaščito otrok v vrtcih in šolah, da jih ne bodo učili, kako spreminjati spol in spolno usmerjenost«. Kot del oglaševanja je na številnih plakatih pisalo, da se Primc bori proti LGBTQ+ posvojitvam otrok, saj vsak otrok potrebuje mamo in očeta. »Trdijo, da ščitijo otroke, v resnici pa se ne zavedajo, kakšno škodo povzročajo otrokom, ki se identificirajo kot del LGBTQ+ skupnosti. Tako bodo napačno predstavo o tej skupini ljudi ponotranjili in gojili sovražnost proti samim sebi,« je poudarila Lana Gobec, vodja Društva kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra. Razložila je, da je škoda, ki jo kampanje, kot je Primčeva, povzročajo mnogim generacijam, zelo velika, saj gre za propagando, ki je namenjena polarizaciji ljudi. Takšni prijemi so namreč namenjeni demoniziranju neke skupnosti, kar lahko vodi tudi v fizično nasilje.

Tudi svetovalka varuha za odnose z javnostmi Nataša Kuzmič pravi, da je varuh človekovih pravic Peter Svetina v svojem mandatu že mnogokrat opozoril, da je skrb za etiko javne besede nujna. »Osnova vseh pravic je spoštovanje človekovega dostojanstva in najmanj tu se postavlja tudi meja svobodi izražanja. Stigmatizacije posameznih skupin glede na njihove osebne okoliščine, v tem in podobnih primerih LGBTQ+ skupnosti, prinaša realno tveganje legitimizacije nasilja.« Tudi komisarka sveta Evrope Dunja Mijatović opozarja, da je označevanje LGBTQ+ kot ideologije in ne kot identitete zelo nevarno.

Nedvomno pa pri podpiranju anti-LGBTQ+ propagande Primc ni sam. V zadnjih letih se je v Evropi pojavilo veliko političnih predstavnikov in strank, ki so enakega mnenja, njihovi programi pa temeljijo na širjenju dezinformacij pod pretvezo, da z njimi varujejo otroke. Z vzponom takšnih ideologij se je uporaba homofobije za pridobivanje političnih glasov v Evropi precej povečala. Med drugim so se s podobnimi primeri srečevali tudi v Franciji, na Hrvaškem, Poljskem in Slovaškem – tam so nedavno v klubu ubili dva pripadnika LGBTQ+ skupnosti. Evropska prvakinja v anti-LGBTQ+ propagandi pa je še vedno Madžarska.

In če bi kdo na plakate zapisal »Proti vsem krščenim« ali »Proti vernim« – bi politika, pristojne institucije in mediji tudi v tem primeru molčali?

Kaj o teh oglasih pravi oglaševalska stroka? V Slovenskem oglaševalskem kodeksu (SOK), ki je namenjen presoji etičnosti oglaševanja, je sicer zapisano, da oglas »ne sme vsebovati ničesar, kar bi posameznike ali skupine lahko žalilo tudi zaradi rasne ali narodnostne pripadnosti, verskega prepričanja, politične pripadnosti, spolne opredeljenosti, zdravstvenega stanja ali invalidnosti in drugih kriterijev razlikovanja«. Vendar za plakatiranje v času volilne kampanje veljajo pravila Zakona o volilni in referendumski kampanji, ki pa nima posebnih določb o vsebini plakatov, pojasnjuje Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Določbe o zakonu se namreč nanašajo le na to, kje se lahko lepijo plakati in kdaj. Kar pomeni, da skladno s 25. členom SOK Slovenska oglaševalska zbornica ne presoja političnega oglaševanja.

»Menimo, da zapis na volilnih plakatih, ki govori o tem, da je treba otroke zaščiti s prepovedjo LGBTQ+ posvojitev, pomeni pozivanje k diskriminaciji, ki je z 10. členom Zakona o varstvu pred diskriminacijo prepovedana. Skladno z omenjenim členom pomeni pozivanje k diskriminaciji vsako spodbujanje drugih oseb k dejanjem, katerih posledica je bila, je ali bi lahko bila diskriminacija,« je opozorila Anuška Podvršič. V nadaljevanju namreč ta zakon med drugim navaja tudi, da med hujša prepovedana ravnanja spadajo zlasti širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji. »Pri tem je treba še opozoriti na odločitev ustavnega sodišča, da prepoved posvojitve otrok za istospolne partnerje pomeni nedopustno diskriminacijo. Iz odločitve tako logično izhaja, da tudi pozivanje k ureditvi, ki bi prepovedovala LGBTQ+ posvojitve, pomeni prepovedano diskriminacijo,« pravi.

Družbe, ki tržijo plakatna mesta, na katerih visijo sporni plakati, zatrjujejo, da se v vsebino plakatov ne vmešavajo, temveč zgolj tržijo ta mesta.