Mladi graščaki

Restavracija A3, Grad Rajhenburg
Cesta izgnancev 3, Brestanica
Tel.: 051 822 090
Mladi kvartet vam bo na gradu postregel od srede do sobote od 12. do 22., ob nedeljah pa od 12. do 18. ure.

Ambient:
s sodobnimi detajli opremljena restavracija v sicer lepo obnovljenem gradu; mogoče malo manjka tišine in intime, a prostor pač je, kakršen je

Napitki:
vinska karta zajema vse slovenske vinske pokrajine, je pregledno urejena, marže zmerne, predstavitev in natakanje vin gostu pri mizi vzorna

Vegetacija: 
v vsaki kategoriji jedi so pomislili tudi na (pretežno) rastlinojede goste

Dostopnost:
po strmih ovinkih do gradu, pred katerim je parkirišče; za gibalno ovirane je dostop urejen po rampi

Fino:
telečji tatar
raviol z jesetrom
(predvsem kostanjeva) sladica

Ne tako fino:
malo premalo sproščenosti

Juhe stanejo 7, predjedi od 12 do 16, glavne jedi od 16 do 28, sladice pa 6 evrov; degustacijski meniji so 40 za štiri, 50 za šest in 70 evrov za osem hodov.

»Danes pa res ne bomo imeli težav s fokusiranjem na ponudbo!« je dvojno varovalko pred motilci inšpektorske zbranosti – temo in meglo – pokomentiral vodja tokratne posavske ekspedicije, ki je sledila informacijam, da se na obnovljenem rajhenburškem gradu zadnje mesece dogajajo resni gastronomski premiki. Te je sprožila mlada ekipa, ki je starodavnemu placu še kar posrečeno vdihnila malo sodobnega šmeka, kolikor se pač ob spoštovanju dediščine da in spodobi.

Če bi mi takoj po obisku A3-ja kakšen reporter pomolil kakšni-so-vaši-občutki mikrofon pod nos, bi mu lahko odgovoril z eno besedo: profesionalni. Takšni namreč rajhenburški mladci so: od prvega stika po telefonu do zaključnega pozdrava je bilo vse tiptop – komunikacija, pozornost, tempo strežbe, predstavitev jedi in vin – kot na z odliko opravljenem zaključnem izpitu na kakšni resni gostinsko-hotelirski šoli. Iz tega izhaja tudi edina pripomba (no, bolj opazka) k našemu rajhenburškemu doživetju: vse skupaj deluje za odtenek preveč šolsko zadrgnjeno in nesproščeno; kot pri muzičistu, ki tehnično pravilno zaigra vse tone in pavze in tempo, a ga muzika še ne odnaša z vsemi svojimi nezapisljivimi komponentami.

Ampak, hej, mladi ljudje so to in samo predstavljamo si lahko, kakšen izziv in tveganje je v teh časih in teh krajih zagnati takšno restavracijo. Mladinci vse delajo prav: jedilni list je zanimiv, sestavine sezonske in lokalne, uporabljene tehnike sodobne, izvedba prav vseh jedi pa vrhunska, brez omembe vredne napake. Telečji tatar je podmazovalo z ogljem očrnjeno maslo s pečeno šalotko in ga ob okisani zelenjavi frišala limonina majoneza; gratinirano kapesanto so oblekli v nežno kremo konfitiranega česna in jajčevca in jo pokrili s puhastim kovtrčkom iz rjavega masla; raviole so napolnili z jesetrom in dodelali s kolutom opečenega ovčjega sira, ikrami, luštrekovim oljem in krasno belo vinsko omako; iz rdečega zelja so skuhali juho, vanjo vložili domač žlikrof in nekaj rezin s kokicami amaranta potresenih sušenih račjih prsi; poširan postrvji file so v luskastem vzorcu prekrili z rezinami gomoljne zelenjave, mu dodali čičerkin pire in ribji consomme ter vse dobesedno zaokrožili s kremo rdeče pese; kunčji hrbet se je družil s konfitiranim krompirjem in korenjevo kremo; medium pečen goveji file pa s pečenim vitlofom, s šalotko aromatizirano omako in kostanjevim pirejem. Prav s kostanjem se – prek izjemnega sorbeta iz pečenih sliv – prekotalimo v sladki grand finale s kostanjevim paljenim testom s kremo, flambirano hruško in pregreto smetano ter krasno pomarančno pito iz mandljevega testa, prekrito s kakavovimi perlami.

Glede na vse prikazano lahko mladcem prišepnemo le, da so na pravi poti, da so postavili super temelje za vrhunsko restavracijo, ki se bo – ko se malo sprostijo in začnejo jazzirati – lahko iz A3 preimenovala v 1A. Odkritje leta, brez dvoma!