Zavezujoča zmaga

Opozorila avtorja članka novi vladni koaliciji, da naj ne pozabi na pomen sodelovanja s civilno družbo za uspešno vodenje države, so še kako pomembna. Ne samo zato, ker so se dosedanje vlade rade izognile upoštevanju civilne družbe, ko je do njih postala kritična ali predlagala rešitve, ki jim niso šle v račun, temveč zato, ker se politiki težko spreminjajo oziroma ker se učijo zelo počasi. Res je v novi vladi kar nekaj ministrov, ki niso iz političnih krogov, vendar se vsaj enega izkušenega politika, sedaj ministra, v prejšnjem mandatu pa opozicijskega poslanca, spomnim, ko je ob živahni aktivnosti civilne družbe nejevoljno dejal približno tole: »Tisti, ki hočejo vplivati na odločitve vlade ali Državnega zbora, naj se pridružijo eni od političnih strank in delujejo v tem okviru«. Ali sedaj misli že drugače? Še tole: Janševa vlada, ki je preganjala civilno družbo s solzivcem in vodnim topom in ki je ustanovila Muzej osamosvojitve (ali je bil mišljen samo o vojni za zavarovanje naše suverenosti), je popolnoma pozabila, da nas je nekdanja civilna družba s svojo aktivnostjo pripeljala v sedanji družbeni sistem in da je »totalitarna« oblast pri tem ni ovirala, kot je to počela Janševa vlada.

Golobova vlada ne bi smela pozabiti, da ima v razvitih demokracijah civilna družba enak pomen kot imajo pravna država, človekove pravice in tudi različne delitve moči (kot bo imenovanje vodstva RTV po novem Zakonu o RTV od strani civilne družbe, namesto dosedanjega imenovanja od strani Državnega zbora ali denimo nekatera druga imenovanja, ki so sedaj v pristojnosti oblastnih organov). Tako lahko trdimo, da civilna družba predstavlja tudi vir dejanske legitimnosti vsakokratne oblasti. Moč civilne družbe bo vse večja tudi zaradi povezovanja naše civilne družbe s tistimi v tujini.

Ob tako opredeljeni civilni družbi se seveda upravičeno postavlja vprašanje o smiselnosti, da samo vladajoča politika imenuje predstavnike v upravne odbore in nadzorne organe različnih javnih organizacij in združb. To vprašanje se pa ne postavlja samo s stališča vloge civilne družbe, temveč tudi s stališča sodobne organizacije in politike poslovanja posameznih organizacij. Gre namreč za to, da v določeni organizaciji ne skrbijo samo za razvoj ter učinkovitost in uspešnost delovanja v ožjem smislu, temveč morajo upoštevati tudi, na nek način, interese zaposlenih, interese poslovnih partnerjev in interese družbenega okolja, v katerem delujejo. Znano je, denimo, da se že mnoge organizacije proglašajo, da so okolju prijazne, kakovost življenjskega okolja se pa ne izboljšuje, športne in kulturne organizacije pa dihajo na škrge, da ne omenjam potreb zdravstva, šolstva na lokalni ravni itd. Znano je celo v tujini, da se v Sloveniji precej dobro medsebojno poznamo, zlasti se dobro poznajo tisti iz poslovnih krogov. Kako naj učinkovito nadzirajo eden drugega, če se med temi, ki se poznajo, spreminjajo vloge, enkrat je nadzirani, drugič je nadzorovani. Ker se udeleženci teh organov tega zavedajo, se z doslednim izvajanjem svoje funkcije nočejo zameriti nadzorovanemu, saj si pri kasnejši zamenjavi vlog ne želijo doživeti bumeranga. Tudi to so razlogi, da so pripombe avtorja članka, glede raznih imenovanj od strani politike, na mestu.