RKC / Nadomestilo za stavbno zemljišče tudi za cerkve

»Nov finančni udarec za slovenske župnije?« in »Nov frontalni napad države na Katoliško cerkev in vernike – odslej morajo župnije plačevati stavbno nadomestilo«. To sta le dva naslova iz revije Družina, ki jo izdaja katoliška cerkev, in s strankarskega portala Nova24TV, ki sta bila objavljena v zadnjih dneh.

Vsaj dve občini, Postojna in Ilirska Bistrica, sta župnijam že začeli zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) tudi za cerkve. Podlaga za to pa ni kakšna nedavna sprememba pravil, pač pa dve leti stara odločba ustavnega sodišča, na podlagi katere je že lani oktobra, torej pod prejšnjo vlado, ministrstvo za okolje in prostor izdalo »sistemska priporočila« vsem občinam in združenjem občin o izvajanju sistema nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Priporočila, ki so bila usklajena z ministrstvom za finance in finančno upravo, je ministrstvo marca letos še dopolnilo.

Ustavno sodišče se v omenjeni odločbi oziroma presoji ustavnosti, opravljeni septembra 2020, ni neposredno izreklo o obračunavanju NUSZ za verske objekte. Na zahtevo vlade je presojalo odlok občine Postojna, na podlagi katerega je občina pred leti začela obračunavati NUSZ državi za območje Poček, ki je osrednje vadišče Slovenske vojske in je določeno kot območje za potrebe obrambe. Ustavni sodniki so potrdili, da odlok občine Postojna in torej obračunavanje NUSZ ni v neskladju z ustavo, ta odločitev pa je imela učinek tudi na druge odmere NUSZ, s tistimi za cerkvene objekte vred.

Na Finančni upravi RS pritrjujejo: »Odločba ustavnega sodišča iz leta 2020, na podlagi katere je treba na novo razumeti predmet odmere NUSZ, posega tudi v oprostitve plačila NUSZ, ki so določene v 59. členu Zakona o stavbnih zemljiščih in med katerimi so bile umeščene tudi stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.« Dodajajo, da občine od uveljavitve odločbe ustavnega sodišča v novih občinskih odlokih zemljišč, navedenih v prvem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, ne smejo izvzeti iz predmeta odmere NUSZ. Med ta sodijo tudi zemljišča, ki se uporabljajo za stavbe za versko dejavnost.

Na Fursu ocene celotnega stroška nadomestil za župnije niso pripravili, očitno pa je, da večina občin v zadnjih dveh letih NUSZ župnijam še ni zaračunala. Občina Postojna je ena od izjem, novi stari župan Igor Marentič na vprašanja ni odgovoril, je pa postojnski župnik za tednik Družina razkril, da so v zadnjih dveh letih za plačilo NUSZ za župniji Postojna in Studeno Občini Postojna nakazali 3371 evrov nadomestila. Kot je povedal, so ga plačali iz darov vernikov obeh župnij, gre za prihodek šestih tednov v letu.

Pritožbe nekaj župnij so zdaj na mizi ministrstva za finance, sprememba pa je mogoča le s spremembo predpisov. Ali bo ministrstvo področje uredilo v sklopu nove obdavčitve nepremičnin, ki jo napoveduje za prihodnje leto ali prej, ni jasno. Utemeljitev župnij, ki nasprotujejo plačevanju NUSZ, je zlasti, da gre za »zakonsko pomoč verskim skupnostim pri vzdrževanju sakralne kulturne dediščine«. Pri tem je vendarle treba dodati, da je zgolj prek lanskega razpisa ministrstva za kulturo, namenjenega kulturnim projektom na področju nepremične kulturne dediščine, skoraj dva milijona evrov za obnovo in popravilo cerkva v letih 2021 in 2022 dobilo neposredno 49 župnij.