Zakaj se nekateri tako razburjajo ob ugotovitvi, da je treba jesti manj mesa?

Vlada je na začetku decembra ustanovila strateški svet za prehrano. Povsem logičen ukrep, če upoštevamo zdravstveno, okoljsko in podnebno stvarnost. Ustanovitev sveta naj bi bila »korak k celovitemu pristopu na področju prehrane, saj bo na podlagi strokovnih smernic pripravljal predloge in usmeritve za bolj zdravo in uravnoteženo prehranjevanje kot tudi trajnostni vidik pridelave hrane«.

Za zdaj 15-članski svet bo za predsednika vlade pripravil predloge za posodobitev nacionalnih prehranskih smernic. Med člani sveta je šest funkcionarjev ministrstev, predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje in osem članov s pomembnimi strokovnimi kompetencami s področja prehrane, poleg predsednice dr. Nataše Fidler Mis s kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ljubljanske pediatrične klinike še dr. Andreja Vezovnik, dr. Boštjan Jakše, dr. Tanja Kamin, dr. Samo Kreft, dr. Nina Mikec, Nika Tavčar in Veronika Cukrov. Svet naj bi bil kmalu dopolnjen še s strokovnjaki za kmetijstvo, živilstvo in zdravstvo, so potrdili v kabinetu.

A čeprav gre torej, upoštevaje razmere, za smiseln svet, so v stranki SDS zaradi njega tako rekoč razglasili izredno stanje. V njem vidijo potrditev teze, da bo premier Robert Golob ljudem prej ali slej vzel – meso. »Pozor! Golob bi Slovencem omejil konzumacijo mesa!« je poročal strankarski portal Nova24tv aprila letos, ko je Golob prvič nakazal, da bi »samo en dan ali dva brez mesa« rešila nekatere težave sodobne družbe. Podoben poziv je ta torek ponovil v nagovoru pred evropskimi poslanci v Strasbourgu: »Mislim, da moramo porabiti manj mesa. Ne pravim, da ga moramo povsem nehati uživati, ampak da ga jejmo manj. Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire.« Zato je logično, da je poslanec SDS Tomaž Lisec na vlado naslovil tole poslansko vprašanje: »Bo Strateški svet za prehrano zasledoval cilj, da v nacionalne prehranske smernice eksplicitno zapiše, koliko in katere dneve bodo državljani smeli jesti meso?« Odgovor so nam v kabinetu že zaupali in poslanec Lisec si lahko oddahne: »Dnevi, ko lahko jemo meso, ne bodo predpisani.«

A realnost je podobna temu, kar govori Golob: »Prehranski sistemi, ki jih trenutno uporabljamo, so popolnoma nevzdržni za našo prihodnost. Če ne bomo temeljito spremenili proizvodnje hrane in tudi potrošnje hrane ter živil, ne bomo dosegli nobenega od podnebnih ciljev.« Živinoreja je največji vir izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Uživanje čim manj mesa in mlečnih izdelkov je torej eden izmed najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Res je tudi, da v Sloveniji pojemo preveč mesa. Podatki o porabi so različni, v Umanoteri so s podrobnejšo analizo ugotovili, da v povprečju prebivalec Slovenije na teden poje 0,95 kilograma mesa, od tega 0,55 kilograma rdečega mesa (0,35 kilograma mesa prašičev in 0,20 kilograma mesa govedi, ovac ali koz) in skoraj 0,40 kilograma perutnine. Taka poraba pomeni veliko neujemanje s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki opozarja, da uživanje več kot 0,5 kilograma mesa in mesnih izdelkov na teden pomeni resno tveganje za zdravje.

Strokovnjaki po svetu so v skrbi za trajnostno prehrano razvili že več rešitev, ena najbolj znanih je »planetarna prehrana«. Če bi jo upoštevali, bi do leta 2050 zmogli nahraniti deset milijard ljudi, hkrati pa bi ostali znotraj varnih meja za planet. Takšen način prehrane predvideva, da približno polovico vsakodnevnih potreb po energiji zadovoljimo z zelenjavo in sadjem, preostanek pa primarno s polnovrednimi žiti, rastlinskimi beljakovinami, nenasičenimi rastlinskimi olji in (opcijsko) s skromnimi količinami beljakovin živalskega izvora. V primerjavi s planetarnim načinom prehrane v Sloveniji porabimo sedemkrat preveč mesa prašičev in skoraj enkrat preveč perutninskega mesa.

Spremembe v družbi potekajo počasi in tudi poslanec Lisec bi morda potreboval kakšen recept. V nedeljo lahko v roke vzame recimo Babičino podnebno kuharico, v kateri je najti podnebju prilagojene recepte nekaterih »tradicionalno slovenskih jedi« in je dostopna na spletni strani Umanotere, ter jo uporabi namesto, predvidevamo, kakšne Velike slovenske kuharice Felicite Kalinšek, v kateri je tudi več jedi, pripravljenih iz mesa golobov.