Zlato padalo / Bajne odpravnine na RTV Slovenija

Odpravnina je pravica, ki jo ima delavec, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Razlogi so lahko poslovni, razlog je lahko nesposobnost ali kaj drugega. Odpravnina se načeloma izračuna na podlagi povprečne plače, njena višina pa je odvisna tudi od tega, koliko časa je bil delavec zaposlen. Zakon o javnih uslužbencih denimo določa, da imajo tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, pravico do odpravnine v višini treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tisti, ki položaj izgubi predčasno, dobi izplačano še po eno mesečno plačo za vsako polno leto do izteka imenovanja. Posebna pravila določajo tudi različne kolektivne pogodbe. Odpravnina poleg tega pripada delavcu, ki se upokoji.

Če gre za dobro plačana delovna mesta, so lahko odpravnine ekscesno visoke. To velja predvsem za gospodarstvo, tudi za družbe, ki so v javni lasti. Tako je denimo odstavljeni Blaž Košorok, ki je sedem mesecev in pol opravljal delo generalnega direktorja GEN energije, pri razrešitvi dobil približno 20 tisoč evrov neto odpravnine, torej tri povprečne plače. Po pogodbi bi lahko dobil še enkrat več, a se je po lastnih besedah, »glede na čas, ki sem ga preživel v družbi«, trem dodatnim plačam odpovedal. Visoki odpravnini, šest povprečnih mesečnih plač, sta si izplačala nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Cvetko Sršen in članica Barbara Galičič Drakslar. Po poročanju Financ naj bi bil Sršen dobil okoli 55 tisoč evrov neto, Barbara Galičič Drakslar pa 48 tisoč evrov neto. Podobnih primerov je še več. Ko so lani razrešili upravo Luke Koper, je vsakemu razrešenemu članu pripadlo šest mesečnih plač, približno 30 tisoč evrov neto.

Pri vseh teh primerih so odpravnine v izhodišču že določene – gre za šest povprečnih mesečnih plač.

RTV je javni zavod, v katerem kolektivne pogodbe ne podpisujejo predstavniki vlade, pač pa generalni direktor. V petek, 9. decembra, je bil v Uradnem listu objavljen aneks h kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija. V njem so na novo določili izhodiščne uvrstitve v plačne razrede, zvišala se je plača najslabše plačanim delavcem, denimo oblikovalcem zvoka, asistentom kamer, koloristu … Vodstvo zavoda trdi, da so bila s tem odpravljena »plačna nesorazmerja«. To je na prvi pogled nekaj dobrega, a v omenjenem aneksu je še en člen, ki določa varstvo delavcev. Po njem delavcu, ki izgubi delovno mesto brez izrecnega soglasja, pripada odpravnina v višini do 20-kratnika osnovne plače. Ali natančneje: generalni direktor, ki je podpisal ta aneks, podpisnika na drugi strani sta Tom Zalaznik in Peter Kosmač, predsednika sindikatov, je s tem aneksom sebi in najbližjim sodelavcem in svetovalcem, če bi bili razrešeni, priskrbel visoke odpravnine. Tisti, ki bodo izgubili funkcijo, a ostali na RTV bodo dobili do sedem osnovnih plač. Po nekaterih pravnih interpretacijah bi lahko bili funkcionarji deležni odpravnine že takrat, ko jim bo po novem zakonu prenehala funkcija in ne bodo neposredno razrešeni.

Osnovna plača generalnega direktorja javnega zavoda, ki je uvrščen v 60. plačni razred, je okoli 4650 evrov bruto, njen 20-kratnik je 93 tisoč evrov. Izračun pokaže, da bi lahko generalni direktor ob morebitni razrešitvi, če ta ne bo zaradi krivdnih razlogov, tako čez palec dobil slabih 40 tisoč evrov neto odpravnine. To višino si je v dogovoru z dvema sindikatoma določil kar sam. Na RTV Slovenija vlada pravi »Divji zahod«. Vodstvo ne upošteva sklepov programskega sveta, ne drži se svojih zavez, pomaga si s pravnimi triki, zlorablja moč in položaj. Zaradi teh dejanj nastaja poslovna škoda, če mobinga, ki ga doživljajo zaposleni, niti ne omenjamo. Edin način, da se prepreči izplačilo ekscesne odpravnine, je krivdna razrešitev direktorja. To lahko že ta mesec stori programski svet. Omenjena odpravnina je zgolj dodatna utemeljitev za tiste, ki še vedno ne razumejo, kaj storiti z RTV Slovenija.

Na referendumu potrjeni zakon o javni radioteleviziji naj bi začel veljati 24. decembra. Potem ga, kot kaže, čaka ustavna presoja.