»Če ne bi bilo Krištofa Kolumba, bi še vedno kot opice sedeli na veji in si bolhe pobirali s hrbta. Ampak ena opica je šla na tla, videla, da je še drug svet, in šla v ta svet. Dobila je izkušnje in jih delila z drugimi, da jim ni treba skozi isto.«
Gorski reševalec Matjaž Šerkezi za Večer o ekstremnem alpinizmu

»Naj me poskuša kdo ujeti, pa bo videl, če se da. Zelo dobro tečem tudi v visokih petah.«
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič za Večer o tem, da so ženske še danes pogosto razumljene kot plen, ki ga je treba »ujeti«

»Politično ravnanje v času prejšnje vlade in v času sedanje je kot noč in dan. Ali pa, da sem praznikom primeren, kot recimo parkelj in Miklavž.«
Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic v oddaji 24ur Zvečer na POP TV o razlikah

»Tokrat imamo, da tako rečem, na delu ošpice ’janšizma’, ki razsajajo.«
Filozof Boris Vezjak v oddaji Tarča na TV SLO 1 o tem, da gre zdajšnja vlada po stopinjah prejšnje

»Tudi če bi kdo žalil mojo mater in jo preklinjal, tudi tega ne moremo dovoliti. Kaj šele preklinjanje svetih stvari, najbolj preklinjana je prav Mati Božja, ne moja ali vaša mati.«
Rektor Marijine bazilike na Brezjah Robert Bahčič za Reporter o tem, zakaj je protestiral proti naslovnici Mladine, ki jo je krasila podoba Marije Pomagaj

»Tam me je pater Marko prosil za seks v troje z drugo sestro iz skupnosti, saj mora biti spolnost po njegovem mnenju osvobojena lastnine, v podobi Svete trojice, kjer je, kot je rekel, tretja oseba prejela odnos med dvema.«
Domnevna žrtev spolnega nasilja »Anna« za italijanski časnik Domani o spolnih deliktih patra Marka Rupnika

»Verjetno se veliko ljudi lažje identificira z močnejšim kot s šibkejšim. Kadar berem o kakšnem zločinu, ki ga opisujejo kot zverinskega, storilca pa kot zver, dostikrat pomislim: Ne, to ni zverinsko. To je človeško.«
TV-voditeljica Jelena Aščić za NeDelo o zverinski človeškosti

»Samo pomislite, kako je naša sodobna družba zadušila ali bolje utišala prostore za razmislek, začenši z gostilno. Ne preseneča, da je v literarnem mestu, kakršno je Trst, bilo kavarn kot listja in trave. Tu se rojevajo misli in besede, ne v samotnem solipsizmu akademskega kabineta.«
Psihiater Paolo Crepet za Sobotno prilogo Dela o prostorih za razmislek