Meso

Spoštovani,

Hvala za ta prispevek z naslovom Meso, ki ga je napisal novinar Grega Repovž. Končno. Naj zapišem nekaj misli ob tem zapisu. Samoumevna podpora pridelavi mesa, ki izhaja še iz časov Jugoslavije, ko je bilo žita, sadja in zelenjave v državi dovolj, drži slovensko samooskrbo v šahu po več kot 30 letih od osamosvojitve. Verjetno je tako tudi zaradi uveljavljenih znanstveno-raziskovalnih institucij, ki so pozabile narediti korake naprej in ne vidijo problemov, tveganj in groženj zunaj lokalnih političnih groženj z razlitjem mleka po ulicah in podobno. To se kaže tudi v Strateškem načrtu SKP - podpora pridelavi mesa namreč »poje« glavnino direktnih plačil vezanih na proizvodnjo, Slovenija pa je po dostopnih podatkih edina država, ki sploh nima plačil, vezanih na rastlinsko proizvodnjo. Strateški načrt obenem ponavlja 20 let star program okoljskih plačil, ki je že davno preživet in ni v duhu prenove SKP.

V njem torej niso zajeti spreminjanje prehranskih navad, digitalizacija, precizno kmetijstvo, združevanje, niti vizija podeželja, ki so opisane v komunikacijah, ki so bile dejanska podlaga za novo SKP (naj jih naštejem: The Future of Food and Farming, Farm to fork strategy, Vision and the EU rural plan). Rezultat je, da v Sloveniji 100.000 ha zemljišč oziroma ena tretjina zemljišč nima dostopa do trga in so zato namenjena – pa še to le delno - proizvodnji hrane za lastne potrebe. Podpor za investicije malih kmetov v namakanje v Sloveniji ni. Shem za podpore v skupna vlaganja v Sloveniji ni. Shem za podporo distribucije hlevskega gnoja kmetom z rastlinsko proizvodnjo v Sloveniji ni. Promocije združevanja malih kmetov na digitalni osnovi, da bi se prišlo do skupnih količin, ni. Program LEADER ne deluje. Svetovalna služba je polom: letni program dela jim omogoča sicer znaten prihodek (za pomoč pri pridobivanju subvencij), a je znanja premalo. Podobno je pri zagotavljanju zaščite proti boleznim: laboratorij ni na voljo vsakemu, nasveti, ki jih dobimo, pa gredo v smeri »Odstranite in zažgite«. FADN se ne uporablja, EIP - evropska partnerstva za inovacije - so dostopna le nekaterim (med drugim tudi uveljavljenim znanstvenim institucijam, ki počivajo na starih lovorikah in nazivih).

Sam imam 5 ha zemljišč, intenzivno jih obdelujemo 1 ha (ekološka pridelava zahteva predvsem veliko ročnega dela, pridelki so prodani takoj, količine ni dovolj, povpraševanje je presežno, hkrati pa se od 1 ha ne da živeti, ker z ženo ne zmoreva več, delati pa nihče noče). Čakava na podpore investicij v pokrite površine in inteligentne sisteme (kot to predvideva SKP), a seveda teh podpor ni od nikoder, čeprav je sredstev ogromno (gre za programa Invest EU, Horizon). Medtem živinorejci uporabljajo ostale površine in spreminjajo njive v travnike. Ker uporabljamo njihov stajski gnoj, obenem skrbimo za hranljivost zemljišča z deteljo.

Niti do tega ni prišlo, da bi nekdo rekel: usmerimo vse moči v pridelavo pšenice, uporabljajmo naravna hranila, zagotavljajmo logistiko in odkup. Sam bi dal z veseljem na razpolago zemljišča.

Eminentni agrarni ekonomisti, ki jih tedensko poslušamo po vseh medijih, postavljajo na tron ekonomično upravičenost kmetijstva namesto ravnanje z narodovim naravnim bogastvom. Ne slišimo za pristope, ki bi omogočali polkmetom, da zaslužijo dodatek k plači in si izboljšajo življenjsko raven in povečajo količino doma pridelane hrane ob hkratnem povečanju obdelanih površin.

Da se ne bo slišalo enoznačno, naj ob tem povem, da so kmetje v sektorju mesa in mleka trenutno edini, ki so organizirani in povezani v verige ter prispevajo k ohranjanju podeželja. Priložnosti so v prebuditvi ostalih, aktiviranju površin za rastlinsko proizvodnjo, vzpostavitvi tokov za prenos stajskega gnoja na njivske površine, vzpostavitvi prodajnih poti (preko šolskih shem, aktiviranja lokalnih strategij LEADER za ustvarjanje nekmetijskih delovnih mest na podeželju, ki prispevajo k preprečevanju odhoda in zapuščanje zemljišč, delovanja AKIS za pomoč mladim in novim kmetom …).

Vse se da, če sta volja širokogrudnost - in nekaj časa za razmislek.

Lep pozdrav.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.