Vasja Jager

 |  Mladina 52  |  Politika

»O moj bog, ubili sta patriarhat!«

Leto, ko sta dva od treh najpomembnejših položajev v državi zasedli ženski

Predsednici – Urška Klakočar Zupančič in Nataša Pirc Musar

Predsednici – Urška Klakočar Zupančič in Nataša Pirc Musar
© Borut Krajnc

Patriarhat je kot Kenny iz legendarne risanke South Park: čeprav je doživel že veliko svojih pogrebov, preprosto ne more ostati mrtev. V Jugoslaviji smo ga prvič pokopali že kmalu po drugi svetovni vojni, ko je socialistična oblast ženskam podelila volilno pravico. V samostojni Sloveniji mu je prva vlada nato zavdala udarec z imenovanjem prvih ministric Katje Boh in Jožice Puhar. Toda patriarhat ni nikjer bolj cenjen kot prav v kapitalizmu in tako smo ga v poslednje olje spet dajali pred 13 leti, ko je Katarina Kresal kot notranja ministrica dedcem iztrgala pregovorni pendrek in nas je Pahorjeva vlada naplahtala, da nas patriarhat nikoli več ne bo maltretiral – pa je patriarhat nato zmaltretiral in zmlel Katarino Kresal. In ko je leta 2013 Alenka Bratušek postala prva slovenska premierka, se je spet zdelo, da je patriarhat gotof – toda zmagoslavno je vstal od mrtvih in se leta 2020 prikazal v vsej svoji slavi.

Nikoli v samostojni Sloveniji ni bil šovinizem tako močan, tako primitiven, tako vsiljiv z zamazanimi rokami in po zaseki smrdečo sapo in nikoli še ni imel toliko težav z zavrnitvijo kot v času tretje Janševe vlade. Med posameznicami, ki so se janšizmu uprle in so tudi vsiljevanju plemenskega modela ženske kot maternice na dveh nogah, pokorne bogu, narodu in možu, rekle »Ne je ne!« in bile zato razglašene za levičarske histeričarke, sta bili tedaj tudi odvetnica Nataša Pirc Musar in sodnica Urška Klakočar Zupančič. Toda prva je letos novembra na predsedniških volitvah v drugem krogu premagala Anžeta Logarja oziroma v mater Terezo reinkarniranega Janšo in postala prva predsednica Republike Slovenije. Druga pa je bila že konec spomladi po premočni zmagi Gibanja Svoboda na volitvah imenovana za prvo predsednico državnega zbora v naši zgodovini.

Zgolj zato, ker v svojem genskem materialu prenašata kromosom Y in jima iz brade in ušes ne udarja dlačevje, Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič seveda še nista popolni političarki. Predsednica državnega zbora je marsikoga, ki je vajen tradicionalnih političnih standardov, zmotila s svojim poplesavanjem po rdeči preprogi ob dnevu državnosti in s promocijskim boksanjem v državnem zboru, predsednica republike pa s svojo odločno držo in retoriko tudi ni po vsakogaršnjem okusu. Toda ne verjemite vpitju noriškega sveta – zgolj zato, ker sta ženski, še nista nepopolni političarki.

V letu 2022, 99 let potem, ko je Feministična aliansa kraljevine SHS zahtevala, »da se da ženam priložnost, da se udejstvujejo zlasti na vodilnih mestih prosvetnega in socialno političnega resorja«, je slovensko ljudstvo presodilo, da spol preprosto ni več dejavnik pri izvajanju družbene moči, kar je gotovo tudi posledica vse močnejših globalnih gibanj za izenačitev pravic vseh ljudi, ne glede na spol. To še ni poslednji pogreb patriarhata, lahko pa tudi, da je – tudi Kenny McCormick je v South Parku dočakal finalni crkot, pa čeprav šele po 126 smrtih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.