Svet gori

Poletje 2022 je zaradi ekstremne suše številna območja Evrope spremenilo v naravne kulise vse bolj realističnih distopičnih filmov Mad Max, kjer v puščavskem svetu poteka bitka za vodo. Za aqua colo, natančneje, saj je voda seveda sprivatiziran prodajni produkt.

Junija je zaradi suše v naši neposredni bližini presahnila velikanska reka Pad. V dolini ob njeni strugi, kjer Italijani pridelajo približno 40 odstotkov hrane v državi, tudi pšenico in riž, štiri mesece skorajda ni bilo padavin, suša je bila najhujša v zadnjih 70 letih. Na drugem koncu sveta, v Andih, je bil november 2022 eden najbolj sušnih mesecev v skoraj 60 letih, suša je pomorila črede alpak in uničila pridelek krompirja. Tudi v Sloveniji je suša lomastila, izpad pridelka hrane je bil visok, zgolj koruze in sadja ponekod 80-odstoten, oskrba z vodo je bila motena. Od januarja do avgusta je v povprečju padlo le 64 odstotkov običajne količine padavin.

Suša že ima vrsto drugih, verižnih posledic. Poleti 2022 je zaradi vročinskih valov v Evropi umrlo 15 tisoč ljudi. Manj proizvedene hrane seveda zvišuje cene hrane. Poleti so hidroelektrarne v Sloveniji proizvedle le slabo polovico v istem času lani proizvedenih količin elektrike. Obsežni požari, ki so poleti divjali po številnih predelih Evrope, uničenih je tudi več kot 3600 hektarjev gozdov na našem Krasu, so poleg enormne škode v naravi in premoženju ljudi povzročili najvišje ravni emisij ogljikovega dioksida v Evropi v zadnjih 15 letih. Zlasti kritično je bilo na Portugalskem, v Španiji in Franciji.

Visoko do skrajno tveganje pomanjkanja vode bo do leta 2050 občutilo 17 odstotkov prebivalstva Evrope. Na globalnem jugu je to že realnost; v afriških državah Burkina Faso, Čad, Mali, Niger in Nigerija po podatkih Unicefa že 40 milijonov otrok zaznamuje visoka do izjemna stopnja ranljivosti pri oskrbi z vodo. Tudi zaradi pričakovanega nadaljevanja ekstremih vodnih pojavov, od smrtonosnih suš do poplav, je Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) decembra ocenil, da bo leta 2023 potrebovalo humanitarno pomoč 339 milijonov ljudi, kar je 65 milijonov več, kot so ocenjevali prej.

Vse te številke bi morale biti – dramilo. A v svetu, dokler ga še obvladujejo generacije, usmerjene v »jaz« in dobiček, je malo upanja, da se bo zgodil nujen obrat. Prav v letu vseh katastrof je na lestvici najbogatejših Slovencev največji preskok s 23. na 4. mesto naredil »podnebni milijonar« Boštjan Bandelj, ki na globalnih borzah služi s preprodajo pravic do emisij toplogrednih plinov. Zgolj lani je z emisijami ustvaril dodatnih 78 milijonov evrov čistega dobička.

A prihajajo nove generacije. Ugledna revija Lancet Planetary Health je objavila izsledke obsežne raziskave, ki kaže, da mladim v zadnjih dveh letih večjo stisko glede prihodnosti kot pandemija povzroča podnebna kriza, ki jim vzbuja jezo, gnus, krivdo in sram. Izredni profesor ljubljanske filozofske fakultete pa na javni televiziji brez sramu izjavi: »Zunaj je mraz in sneg, vi pa nam razlagate o segrevanju.«