Največji podjetnik med zdravniki

Morda je čudno začeti članek o slovenskem zdravstvu v regiji, s katero smo nekdaj tvorili skupno državo – na Kosovu. Ena najrevnejših držav na evropski celini se že desetletja spopada z razvojnimi težavami, med najbolj žgočimi je sesut zdravstveni sistem. Kosovu namreč krvavo primanjkuje zdravnikov, saj ti zaradi kaotičnih razmer zapuščajo javno zdravstvo, po uradnih ocenah državo vsaka dva dni zapusti en zdravnik, vsak dan pa odideta dve medicinski sestri; nove službe povečini najdejo v Nemčiji. Zaradi kadrovske stiske javne bolnišnice in zdravstveni domovi ne morejo oskrbeti vseh, ki potrebujejo preiskave in zdravljenje, leta 2014 uvedena shema obveznega zdravstvenega zavarovanja pa obstaja samo na papirju.

A za najbogatejše v tej državi kljub vsemu ni krize. Na Kosovu namreč deluje vrsta zasebnih klinik, ki nimajo težav s privabljanjem zdravnikov. Prva med njimi je bila Ameriška bolnišnica (AH) v Prištini, ki jo je leta 2012 ustanovil naložbeni sklad, v katerem ima delež tudi ameriška vlada. Že dve leti zatem so v glavno mesto Kosova prišli slovenski investitorji. Natančneje mag. Marko Bitenc, dr. med., lastnik poslovne skupine, ki v Sloveniji obsega kirurško bolnišnico, zdravstveni center s širokim naborom dejavnosti in rastoči nepremičninski imperij (del slednjega je tudi rezidenca Carpe Diem v Ljubljani).

Konec septembra 2014 je bila v kosovski poslovni register vpisana Poliklinika Slovenija s sedežem v Prištini; njena ustanovitelja sta Bitenc in kosovski poslovnež Milazim Zeqiraj. A kosovski projekt je trenutno še v mirovanju, naložba vanj pa je vidna tudi iz letnih poročil Kirurgije Bitenc. Kaj je razlog, da Bitenčeva kosovska bolnišnica še ni zaživela, ni znano – na naša vprašanja ni želel odgovarjati. A zakaj si je eden najmočnejših zasebnikov v slovenskem zdravstvu izbral Kosovo?

Marko Bitenc je najprej poslovnež. In tako ve, da je vsaka kriza javnega zdravstva prvovrstna priložnost za zasebnike. Ali kot so tudi v oceni Kosova investitorjem svetovali analitiki ameriškega ministrstva za gospodarstvo: »Naraščajoče povpraševanje po kakovostnih zdravstvenih storitvah in nezmožnost vlade, da jih zagotovi, ustvarjata priložnosti za podjetja na širokem področju zdravstvenih storitev, od osnovnega in specialističnega zdravljenja, bolnišnične dejavnosti in urgentnih zmogljivosti do prodaje zdravil in zdravstvenih pripomočkov.« A zelo podobno poglabljanje krize javnega zdravstva kot na Kosovu lahko danes opazujemo tudi v Sloveniji – in prav na to očitno računajo investitorji, ki so danes že pripravljeni na prevzem dejavnosti. Marko Bitenc bo tako na Golniku, tik ob vodilni državni bolnišnici za pljučne bolezni, gradil zasebno kliniko in še razkošni dom za starejše.

Do zemljišč, na katerih bodo zrasle nepremičnine, je prišel leta 2020, v času tretje vlade Janeza Janše, s katero so ga družile obojestranske simpatije. Marko Bitenc je namreč eden od svetovalcev stranke SDS za zdravstvo, v strankarskem glasilu Demokracija pa so ga opisali z laskavimi besedami: »Je ugledni zdravnik-kirurg, ki že dolga leta sodeluje z SDS, bivši predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, pa tudi Veliki mojster, torej šef slovenskih prostozidarjev, zelo vpliven človek v slovenskem zdravstvenem polju, član svetovalne skupine ekspertov za boj proti koronavirusu, ki jo je imenoval minister za zdravje Tomaž Gantar.« V tej skupini je Bitencu družbo delal tudi direktor Klinike Golnik Aleš Rozman; pod njegovim vodstvom je Klinika Golnik Kirurgiji Bitenc prodala zemljišča za načrtovano zasebno bolnišnico.

Analitiki ameriške vlade so v krizi zdravstvenega sistema na Kosovu prepoznali poslovno priložnost za ameriška podjetja. A danes se enako dogaja v Sloveniji. Investitorji že gradijo vzporedni sistem.

Glede na zasnovo in potek prodajnega postopka ni presenetljivo, da so omenjena zemljišča pristala pri Bitencu. Dražba je bila uradno sicer javna, toda na njej so lahko glede na predpisane pogoje sodelovali le »izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki bodo na predmetni lokaciji omogočali nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti«. Tako se je 25. avgusta 2020 ob 12. uri v Vurnikovi predavalnici Klinike Golnik zglasil le predstavnik Kirurgije Bitenc, ki je zemljišča brez vsakega licitiranja kupila po začetni ceni; za 5400 kvadratnih metrov zemljišča z urejeno namembnostjo je odštela 458.000 evrov, soglasje k prodaji pa je nato dala še vlada. Da so vsaj v Kirurgiji Bitenc že vnaprej vedeli za dražbo in tudi računali na uspeh na njej, kaže dejstvo, da se je podjetje že nekaj mesecev prej prijavilo na razpis ministrstva za delo za koncesijo za dom za starejše, kot lokacijo zanj pa so navedli Golnik.

Sredi novembra je Kirurgija Bitenc tudi uradno vpisala lastništvo nad zemljišči, Marko Bitenc pa je mesec dni zatem za Žurnal 24 razkril, kakšne načrte ima z njimi: »Načrtujemo projekt, v okviru katerega bo zagotovljena celovita zdravstvena in socialna oskrba. Propadajoče stavbe bomo porušili, zgradili pa bomo bolnišnico in dom za starejše. Kirurška bolnišnica bo imela tri operacijske dvorane, v njej bo 40 postelj, deset od teh za intenzivno terapijo. Zraven bo dom za starejše za 150 oskrbovancev, v domu pa bo tudi deset negovalnih postelj.« Obe naložbi naj bi stali približno deset milijonov evrov, dokončani pa naj bi bili do decembra 2022 – torej do pred nekaj dnevi. Kje se je zataknilo? »Sem na dopustu, ne komentiram, dokler vse skupaj ne bo končano,« je bilo vse, kar nam je Marko Bitenc povedal po telefonu.

Z Golnika so nam že pred časom zatrdili, da teh omenjenih zemljišč ne potrebujejo in da je bil sklep o njihovi prodaji sprejet že pod prejšnjim vodstvom leta 2017: »Zaradi zgodovinskih razlogov ima Klinika v upravljanju tudi nepremičnine, ki niso potrebne za njeno osnovno, torej zdravstveno dejavnost, povzročajo pa stroške, ki jih ustanovitelj, to je država, posebej ne pokriva. Zato Klinika s soglasjem ustanovitelja postopoma odsvaja vse nepremičnine, ki niso potrebne za izvajanje njene osnovne dejavnosti.« A kot se je pokazalo med epidemijo covid-19, Kliniko Golnik pestijo kadrovske in tudi prostorske težave, obenem pa je namembnost zemljišč, ki so jih prodali Bitencu, določena za zdraviliško dejavnost. Da zemljišča niso brez vrednosti, je novi lastnik dokazal, ko jih je še isti dan, kot jih je kupil, zastavil pri banki Sparkasse v zameno za 350.000 evrov posojila, najetega po ugodnih obrestih (EURIBOR in 1,7 odstotka pribitka). Kar pomeni, da so kupljena zemljišča skoraj v celoti omogočila financiranje same sebe, Kirurgija Bitenc je morala v praksi iz lastnega žepa zagotoviti le dobrih sto tisočakov.

Če se bodo zastavljeni načrti uresničili in bo Marku Bitencu uspel veliki met, se mu bo naložba večkratno povrnila. Nova zasebna klinika na Golniku bo imela zagotovljen stalen pritok denarja, saj se bo očitno financirala iz javne zdravstvene blagajne; Bitenc je za Žurnal povedal, da bodo njene storitve na voljo vsem bolnikom z urejenim zdravstvenim zavarovanjem in napotnico. Pri čemer računa, da bodo večino klientele predstavljali oskrbovanci in oskrbovanke nadstandardnega doma za starejše, ki ga bo zgradil zraven bolnišnice.

S tem je Bitenc vnovič dokazal, da premore podjetniško žilico – podsistem javne dolgotrajne oskrbe je v Sloveniji namreč že davno klecnil, država že dvajset let ni zgradila niti enega doma za starejše, v obstoječih kronično primanjkuje kadra, nastalo nišo pa s pridom izkoriščajo investitorji v zasebne domove. Usoda dolgotrajne oskrbe tako nekako napoveduje usodo slovenskih bolnišnic, privatizacija je na tem področju prav tako izrazita, revni ljudje si vse težje privoščijo ustrezno oskrbo, bogati pa teh težav nimajo. Mimogrede, Marko Bitenc je prisoten tudi na tretjem področju, kjer se v zadnjem času odpira prvovrstna poslovna priložnost, v splošni medicini. V njegovem zavodu Zdravje deluje že osem družinskih zdravnikov. Ali kot bi rekli ameriški analitiki, naraščajoče povpraševanje po kakovostnih storitvah in dolgoletna ignoranca države za te težave pač ustvarjata poslovne priložnosti.

Marko Bitenc je bil leta 2005, v času prve Janševe vlade, med prvimi zdravniki, ki so dobili koncesijo. Danes ima v lasti zdravstveni imperij, ki s krizo javnega zdravstva dobiva nov zagon.

Tudi delovanje svojega doma za starejše na Golniku je želel Marko Bitenc financirati s pomočjo države. Kot rečeno, se je njegova Kirurgija prijavila za koncesijo pri ministrstvu za delo, še preden je postala uradna lastnica lokacije za načrtovani dom. Ker svoji vlogi ni priložila zahtevane projektne dokumentacije, jo je ministrstvo zavrnilo – a Bitenc si zato menda ne dela skrbi, njegov dom za starejše pa bo v tem primeru pač obratoval po načelu čistega zasebništva, torej samoplačniško. Potreba po teh storitvah je tolikšna, da koncesija in javno financiranje niti nista več potrebna, kajti trg ustvarja več kot zadostne prilive. Zakaj je to pomembno? Ker kaže, kako močno sta dolgotrajna oskrba in zdravstvo v Sloveniji že privatizirana. In medtem ko vse več zdravnikov, pa tudi medicinskih sester in drugega osebja zatrjuje, da v slovenskem javnem zdravstvu preprosto ne morejo več delati, si Marko Bitenc glede na svoje izjave ne obeta težav pri privabljanju kadrov.

Na prvi pogled se zdi, da se s specialistično zdravstveno dejavnostjo v Sloveniji nima smisla ukvarjati, saj povzroča samo izgubo. Po podatkih ministrstva za zdravje so javne bolnišnice zgolj v prvem polletju leta 2022 ustvarile za 42 milijonov evrov izgub. Kako to, da torej v to dejavnost tako hitijo investitorji? Kako razložiti, da domnevno zgubarsko področje privablja širok krog zasebnih investitorjev? Poleg Marka Bitenca se v zdravstvene vode odpravlja tudi nekdanji direktor finančne uprave, davčni svetovalec Ivan Simič, ki je na svojem blogu naznanil, da z novim letom odpira zasebni medicinski center v ljubljanskih Dunajskih kristalih. Tam je ambulante oddajal makedonski holding Ezemit in v sodelovanju z znanim kirurgom Tomislavom Klokočovnikom v njih najprej sam načrtoval vzpostavitev kardiološkega centra, a je zaradi Klokočovnikovega umika projekt propadel. Simič računa, da bo imel več sreče, začel bo z estetskimi storitvami in postopoma širil program. A seznam investitorjev, ki so že pripravljeni, da se slovenski javni sistem zlomi, je veliko daljši. In na njem sta tudi zavarovalnici Triglav in Sava, ki ob zgradbi rehabilitacijskega centra Soča v Ljubljani skupaj pripravljata dokumentacijo za gradnjo največje zasebne bolnišnice v Sloveniji.