Menedžerji po novem izsiljujejo pod znamko »civilna družba«

Tri dni pred novim letom je »trinajst gospodarskih in kmetijskih organizacij« – med njimi AmCham Slovenija, Združenje Manager, Slovenski klub podjetnikov, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) – poslanskim skupinam v državnem zboru poslalo javni poziv, naj zahtevajo ustavno presojo in zadržanje izvajanja nedavno sprejete novele zakona o dohodnini.

Gre za novelo, s katero so bile odpravljene – v več primerih je šlo zgolj za vrnitev v prejšnje stanje – spremembe, ki jih je tik pred lanskimi parlamentarnimi volitvami uzakonila Janševa koalicija. Da je Janševa dohodninska reforma javnofinančno nevzdržna, je že pred sprejetjem izračunal Fiskalni svet. Ob polni uveljavitvi leta 2025 bi bil izpad približno 800 milijonov evrov. Zdajšnji finančni minister Klemen Boštjančič je v intervjuju za Mladino Janševo reformo opisal kot »vrednostno in idejno«, torej glede na BDP in bombončke za najbogatejše zelo podobno angleški davčni reformi, ki je lani na Otoku sesula vlado.

A čeprav nedavno sprejeta novela dohodninske zakonodaje v več točkah zgolj vrača pravila v stanje pred Janševo reformo – denimo obdavčitev najvišjih dohodkov s 45 odstotkov na 50, je »trinajst gospodarskih in kmetijskih organizacij« pozvalo opozicijo (SDS in NSi) k ukrepanju, ta pa je le dva dni kasneje pričakovano vložila zahtevo za presojo ustavnosti.

Pri tem je težko spregledati, da se pobudniki ustavne presoje v javnosti predstavljajo kot »civilna družba«. Sonja Šmuc je v imenu pobudnikov, torej tudi AmChama, Združenja Manager in drugih, za Radio Slovenija rekla, da se vse dogaja, ker zdajšnja vlada ni prisluhnila predlogom civilne družbe: »Zdelo se nam je prav, da damo priložnost tudi tej vladi, ki zelo poudarja spoštovanje prava, ustave, civilne družbe, da še enkrat premisli.«

Da gospodarske organizacije same sebe razumejo kot del civilne družbe, se zdi Goranu Forbiciju, direktorju Centra nevladnih organizacij Slovenije, le izraz želje po zagotavljanju koristi: »Ker jim pride prav. Tako kot jim pride prav pozivanje k širokemu dialogu o davčnih spremembah, nič pa jih ni motilo, ko ga pod Janšo ni bilo z nikomer, razen z njimi.« Čeprav se po nekaterih starejših teoretskih definicijah v civilno družbo uvršča tudi gospodarstvo, pravi: »Vsaj zadnjih 30 let, od protestov na Roški, v Sloveniji s pojmom civilna družba nihče ne misli gospodarstva.« Po Forbiciju se gospodarske organizacije težko sklicujejo na napovedi koalicije o odprtem sodelovanju s civilno družbo. »Šlo je za predvolilne obljube o drugačni politiki od Janševe in več kot očitno so se nanašale na vse tiste skupine, za katere se Janša ni menil, jih je izključeval in celo dejavno vseskozi napadal. Gospodarskih organizacij med njimi ni bilo. Navsezadnje je bil Počivalškov državni sekretar Aleš Cantarutti še pred tednom dni direktor GZS.«

Kakorkoli – SDS in NSi sta na pobudo svoje »civilne družbe« dan pred novim letom vložili zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini, ki je sicer začela veljati 1. januarja. Utemeljitve zahteve niso znane, prav tako se ustavno sodišče seveda še ni izreklo. Ustavni pravnik dr. Rajko Pirnat pa vsaj pri eni izpodbijani točki, to je pri 50-odstotni obdavčitvi v najvišjem dohodninskem razredu, ne pričakuje pripoznanja neustavnosti. O primerljivem gradivu se je sodišče izreklo vsaj v dveh zadevah in v njiju ugotovilo, da je 50-odstotna stopnja na meji ustavno dopustnega poseganja v zasebno lastnino z davkom. »Zato menim, da 50-odstotni stopnji še ni mogoče očitati neustavnosti posega v lastninsko pravico.«