Zakaj Borut Pahor ni vrnil priznanja tudi Tonetu Krkoviču?

Zadnje pomembno politično dejanje prejšnjega predsednika države Boruta Pahorja naj bi bilo dejanje sprave, pomiritve – Pahor je želel kot »deus ex machina« postaviti stvari na »svoje mesto«, tja, »kamor spadajo«.

Tako so bila 13. decembra lani uradno vrnjena državna odlikovanja, ki so jih daljnega leta 1993 nezadovoljni osamosvojitelji (Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel) vrnili prvemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu. Pahorjeva poteza je zbudila veliko začudenja, a v političnih dejanjih Boruta Pahorja je bilo vedno kaj nerazumljivega.

Toda nekaj so politične poteze, nekaj drugega pa pravni predpisi. Ministrstvo za kulturo je zdaj po preverjanju ugotovilo, da so imela vrnjena odlikovanja status »kulturnega spomenika« in da so bila od države »odtujena« na pravno nekorekten način.

Z ministrstva so sporočili, da so se za pojasnila in dokumentacijo večkrat obrnili na direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana, kjer so od leta 2002 pa do decembra 2022 hranili zdaj vrnjena odlikovanja. Direktor se na vprašanja ministrstva ni odzval. Po pregledu gradiva so ugotovili, »da postopek ni bil speljan v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu kulturne dediščine, saj so omenjena odlikovanja z vpisom v inventarno knjigo muzeja postala del njegove zbirke in pridobila status kulturnega spomenika. To izhaja tudi iz pojasnil muzeja, da so postopke skladno z veljavno zakonodajo tudi začeli.« V muzeju so oblikovali posebno komisijo, ki je odločala o izločitvi teh predmetov iz inventarne knjige, kar omogočata zakon o varstvu kulturne dediščine in pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine. »Predpisanega postopka pa v muzeju niso končali, saj se je pri njih po besedah direktorja izkristaliziralo stališče, da zaradi posebnosti primera postopek v skladu z zakonom ni mogoč. To je direktor utemeljeval s historiatom pridobitve predmetov v muzej in načinom njihove hrambe.«

Prav tako muzej na ministrstvo ni poslal formalne vloge za soglasje, s katerim muzejskim inventariziranim predmetom preneha status spomenika, takšne vloge pa ni prejel niti strokovni svet muzeja. Na ministrstvu za kulturo še pojasnjujejo, da so bila odlikovanja »del večje zbirke daril, ki jih hrani muzej, in sicer so bila inventarizirana k zbirki predsedniških daril predsednika Milana Kučana, ki šteje preko 700 predmetov in se pretežno hrani v depojih v Pivki«.

Zakaj Borut Pahor ni vrnil odlikovanja tudi Tonetu Krkoviču? Je krivo to, da se je ta pred časom politično razšel z Janezom Janšo?

Vendar se zgodba ne konča s Pahorjevo in Dežmanovo samovoljo. V Muzeju novejše zgodovine je ostala še ena častna nagrada. Gre za srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, ki je bil namenjen brigadirju Tonetu Krkoviču, vendar ga ta že od leta 1993 nima več. Tudi on ga je namreč vrnil. Zakaj ga tokrat ni dobil nazaj? Je krivo to, da se je Krkovič pred časom politično razšel z Janezom Janšo in da ta ni želel, da bi bil Krkovič pod Pahorjevim patronatom deležen enake časti, kot je je bil sam?

Šlo naj bi za špekulacije, pravi razlogi naj bi se skrivali drugje. »Vrnjenih odlikovanj politikov in moje tedanje zavrnitve ne moremo enačiti,« pravi brigadir Tone Krkovič. »Najprej zato, ker so bili tisto zlati častni znaki, moj pa je le srebrn. A pomembnejši je drugi razlog. Sam odlikovanja nisem vrnil v vrečki Bata, ampak sem to storil drugače. Razlogov je bilo več, eden je bil ta, da se je takrat s podeljevanjem odlikovanj začela politična manipulacija, s katero se je začel med posameznike in strukture vojske in policije, ki smo bili akterji in nosilci obrambno-varnostnih priprav na osamosvojitev Slovenije, vnašati spor in razdor. Meni so tako dodelili srebrno odličje, drugi najožji sodelavci, denimo pokojni Vinko Beznik, so bili načrtno ’spregledani’. Po drugi strani pa je Janez Slapar dobil zlato odličje. A če bi lahko vrnil čas nazaj, bi tudi danes ob tako neodgovornem ravnanju politikov, ne glede na posledice, reagiral enako. Sam te poteze, o kateri me sprašujete, ne razumem kot nekaj, kar lahko vrneš in potem spet sprejmeš nazaj.«

Pa bi se danes, toliko let kasneje, vendarle premislil? »Iz urada predsednika me nihče ni kontaktiral. A četudi bi me, se s to potezo ne bi strinjal. Čas sam po sebi takratnih razlogov ne more spremeniti. Če je nekdo nekdanje dejanje spoznal za zmotno, je dolžan sedaj, ko si je premislil, to javno priznati in se za takratno zmotno ali morda celo nespametno dejanje opravičiti.« Nič takega se ni zgodilo. Vsi odlikovanci so se pri Pahorju prijazno nasmihali in si podajali roke.

Srebrni častni znak svobode Toneta Krkoviča torej skupaj z vrečko Bata, v kateri so leta 1993 osamosvojitelji vrnili odlikovanja, ostaja v Muzeju novejše zgodovine. Ministrstvo za kulturo pa je zaradi »nepravilnosti na Inšpektoratu za kulturo in medije sprožilo ustrezen postopek«.