Napad na stopnicah

Branko Grims je izkušen poslanec. V parlamentu sedi že od leta 2004, izvoljen je bil šestkrat zapored, kar je zavidanja vreden dosežek. Na zadnjih volitvah ga je v kranjskem tretjem volilnem okraju podprlo skoraj 5000 ljudi. Je član stranke SDS, eden od bolj zoprnih poslancev, politik, ki prisega na domoljubje in preganja tujce. Kot trdi sam, mora prava politika temeljiti na vrednotah.

Lanskega 28. oktobra naj bi bil Grims na stopnicah, ki vodijo proti parkirni hiši pri Maximarketu, doživel fizični napad. »Doživel sem resen fizični napad na poti iz parlamenta na stopnicah v parkirišče Maxija. Neznan moški je pritekel za menoj in me silovito porinil po stopnicah. Če bi padel, bi se lahko ubil. Ko sem se lovil, da ne bi padel, me je še močno pljunil od zadaj po laseh in hrbtu,« je takrat dejal Grims.

»Zame je to poskus umora.« Ne dvomimo, da se je dogodek res zgodil, poslanec ga je prijavil policiji in ta je začela preiskavo. Nekaj dni pred dogodkom na stopnicah je neki drug človek na ulici napadel direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, ta je potem poiskala zdravniško pomoč in dobila opornico. Grims je po napadu še posmehljivo dejal, da tudi njega precej boli rama, a opornice sam ne potrebuje.

Policija je napadalca na Niko Kovač identificirala in podala kazensko ovadbo. Prav tako je preiskovala napad na Grimsa, šlo je za sum storitve kaznivega dejanja povzročitve lažje telesne poškodbe. Ta teden pa je sporočila, da so z zbiranjem »obvestil in ugotavljanjem okoliščin ugotovili, da do fizičnega kontakta med osebama ni prišlo, zato so o zbranih obvestilih v obliki poročila obvestili pristojno državno tožilstvo«. Ali z drugimi besedami, policija je na laž postavila Grimsa, ki je govoril o fizičnem napadu. Zaradi prekrškovnega postopka sicer še vedno išče neznano osebo, ki se je spravila na poslanca.

In on? Odzval se je pričakovano, dejal je, da policija preiskave ni opravila dobro, saj je »pod političnim pritiskom«. Odločila se je na podlagi »pomanjkljivih posnetkov kamer, s katerimi se zlahka manipulira«. Poslanec Grims naj bi bil zaradi napada in pljunka, ki mu je sledil, zbolel »za atipično pljučnico«. Novembra je sicer redno obiskoval parlament, govoril na sejah, glasoval, a seveda ne dvomimo, da je res zbolel, saj je, kot pravi sam, policiji prinesel zdravniška potrdila.

Nedvomno je v zvezi z dogodkom na stopnicah pretiraval, nedvomno ga je izkoristil za relativizacijo napada, ki se je nekaj dni prej zgodil na Niko Kovač. Bil je zadnji teden referendumske kampanje in dogodek je uporabil za obračun. Ne prvič.

»Njihov namen je bil relativizirati napad name, preusmeriti pozornost z razprave o sovražnem govoru in njegovih družbenih učinkih, pokazati, da je šlo pri obeh dogodkih za isto stvar ali celo, da je bil “resen” zgolj napad na poslanca Grimsa,« danes pravi Nika Kovač. »Take neresnične izjave, podane za kratkoročno politično računico, imajo tudi širše škodljive učinke. Pomagajo reproducirati sporne vzorce, ki se v naši družbi pojavijo ob nasilju. Vzorce, ki delajo nasilje sprejemljivo.« Nika Kovač tudi danes, nekaj mesecev pozneje, trdi enako kot ob napadu. »Takšno nasilje je materializacija blatenja, ščuvanja in sovraštva, ki so ga proti kritičnim glasovom sistematično širili nekdanja vladajoča stranka in njeni sateliti.«

Branko Grims ni nikoli veljal za verodostojnega poslanca in nikoli ne bo. Je pa veljal za politika, ki rad manipulira in ki mu je pogosto vseeno za dejstva. Po tem dogodku je jasno tudi, da nesrečo drugih zlorablja za politične cilje. Glede nečesa ima prav, politika mora temeljiti na vrednotah, ena od občih vrednot, zapisanih, če že hočete, tudi v Svetem pismu, pa je, da je treba govoriti resnico.

A Grims raje živi v svojih zloveščih pravljicah.