Urbanija kadruje v Kopru

Unikatni razpis za vodenje regionalnega RTV-centra

Uroš Urbanija, vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija, je 29. decembra objavil razpis za mesto odgovornega urednika uredniško-producentske enote Regionalni RTV-center Koper – Capodistria. V razpisu, na katerega se je mogoče prijaviti do petka, 13. januarja, do 12. ure za mesto s štiriletnim mandatom, pa ni naveden pogoj znanja italijanskega jezika. »To se ni zgodilo še nikoli v zgodovini Regionalnega RTV-centra Koper. Oba odgovorna urednika, radijski in televizijski, nista še nikoli „šla skozi“ brez tega pogoja. Za zaposlitev v našem centru mora tako rekoč tudi čistilka predložiti potrdilo o znanju italijanščine,« je pred dnevi javno opozorila novinarka centra Eugenija Carl. Razpis od kandidatov zahteva, da morajo poleg slovenščine »aktivno obvladati najmanj en svetovni jezik«, med pogoji pa je denimo univerzitetna izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj »z referencami o uspešnosti v kulturno-umetniški dejavnosti oziroma v dejavnostih, povezanih z množičnimi občili«. Kandidati morajo predložiti tudi program dela in vizijo razvoja regionalnega centra Koper – Capodistria za obdobje 2023–2027. Zaposleni v koprskem regionalnem centru (odgovorna urednica je zdaj Mojca Petrič Bužan) so kadrovski službi RTV poslali zahtevo, da razpis razveljavi, saj – kot razlaga Eugenija Carl – krši veljavno sistemizacijo, ki se oblikuje v dogovoru s sindikati in je nad statutom. Opis del in nalog sistemiziranih delovnih mest na RTV namreč za odgovorna urednika regionalnih centrov nalaga »višjo raven znanja jezika narodnosti v Kopru in Lendavi«.

Do zaključka redakcije v sredo opoldne v Kopru odgovora kadrovske službe še niso prejeli. Razpisni pogoji, upoštevajoč redne prakse zdajšnje »ve-de« vodstvene nomenklature RTV Slovenija (vsi so od uveljavitve novega zakona o RTV vršilci dolžnosti), niso naključni, za koga so pisani, bo verjetno kmalu jasno. Eugenija Carl še opozarja, da se vsaj do srede nista oglasila predstavnika italijanske narodne skupnosti v programskem svetu Andree Bartola in poslanec italijanske manjšine v državnem zboru Feliceja Žiže. V sredo popoldne pa so se vendarle oglasili pri »Italijanski uniji«, kjer so zapisali, »da gre za še en poskus zmanjševanja prisotnosti italijanskega jezika v slovenskih javnih ustanovah in posledično za grobo kršitev pravic, priznanih italijanski narodni skupnosti na ozemlju njene zgodovinske prisotnosti«. Vodstvo zavoda pa so pozvali, naj se za to delovno mesto »zahteva aktivno znanje italijanskega jezika.«