Prafuzija

Nikkei restavracija Barra
Breg 8, Ljubljana
Tel.: 064 199 466
Pod mavričnim velbom lahko fuzijonirate od torka do sobote od 11.30 do 22.30.

Ambient:
enoprostorec s preprostim pohištvom, vpadljivim mavrično obarvanim velbom in pultom za gledanje majstrom pod prste

Napitki:
nekaj zanimivih koktajlov, kratka, a zanimiva mednarodna vinska karta z zelo fer cenami (štacuna x 1,5), nekaj sakejev, ob asahi bi veljalo postaviti še kakšno zanimivejše pivo

Vegetacija:
edina vegi postavka na jedilniku so veganske suši role z gobami

Dostopnost:
Breg je sprehajalna peš cona, zatorej le pot pod noge, za gibalno ovirane ni zaprek.

Fino:
ceviche power
tiradito z brancinom
inside-out maki

Ne tako fino:
priželjc

Tiradito z brancinom je stal 16, ceviche power 18, oktet makijev 9, chefova kolekcija šestih nigirijev 17, par nigirijev s hobotnico 4, priželjc 18, jagenjček 26, tres leches 6 in limonina pita 7 evrov.

»Do Tokia je 11 tisoč kilometrov, do Lime 9000, na Bregu pa imamo zdaj oboje združeno, « je naši odpravi geografsko lekcijo odčital vodja Konzumovega odseka za mednarodne kuhinje in takoj nadaljeval s historičnim orisom nastanka fuzije japonske in perujske kuharije, ki ni kaka trendovska domislica, ampak ima pod pasom že dobro stoletje. Na začetku 20. stoletja so namreč Japonci začeli kar resno migrirati na vzhod in v Peru poleg drugega prinesli tudi svoje kuharske tehnike, ki so jih začeli aplicirati na tam razpoložljive sestavine, predvsem sveže oceansko ribovje, razne sorte krompirja ter rumene čilije aji amarillo.

Terenci so po tem študijskem uvodu komaj čakali, da v praksi preverijo prvo ljubljansko izpostavo tako imenovane kuhinje nikkei, ki so jo pred nekaj meseci odprli na Bregu. Surova stebra nikkeija sta tiradito in ceviche, preverko prvega koncepta smo opravili na slastnem primerku všečno kompaktnih rezin brancina, vloženih v umamijasto omako ponzu ter opremljenih z blago kremo rumenega čilija, sesekljanimi oreščki in laski alge nori, drugega pa v pestrem melanžu koščkov hobotnice, postrvi, lignja in bele ribe, ki so se skupaj z nalistano rdečo čebulo in svežim koriandrom kopali v osvežilni, karakterni marinadi, ki ji v Peruju pravijo tigrovo mleko, krožnik pa je dodatno plemenitil hrustljavi čips iz sladkega krompirja. Odlična jed!

Majstri nikkeija na Bregu seveda motajo tudi sušije – nizkocenovni banger so brez dvoma z ostrigovo omako preliti in s sesekljano japonsko baziliko shizo potreseni inside-out zvitki z ocvrtimi kozicami, avokadom in belo ribo, ki jih Barra daje po devet evrov za osem kosov; degustacijska zbirka šestih nigirijev je sicer skoraj dvakrat dražja, a vseeno kar zanimiva in impresivna, s pohvalo za hobotničinega s črnim čajem in pridržkom do rabe umetno nabildane, gazim-preko-vsega tartufate na lososovem in lignjevem.

Zanimivosti se v Barri dogajajo tudi na glavnih krožnikih – jagnječji priželjc je sicer več obetal, kot pa potem ponudil, saj je bil v vseh pogledih – okus, tekstura, videz – precej medel, tako da ga je reševal veliko zanimivejši koruzni pire, je bila pa zato toliko prepričljivejša pečena jagnjetina, pri kateri jim je uspelo do konca zmehčano meso pred navlaknavanjem in postrežbo s pečenim vijoličastim krompirjem še fino zahrustati, tako da smo precej zadovoljni pristali v sladkem izteku večera s sočnim biskvitom, na katerega nabrizgajo mleko v treh odtenkih karameliziranosti (in mu za bonus dodajo še karamelni sladoled), ter osvežilno citronasto mini pito z zapečeno meringo in sorbetom.

Barra je zanimiv, osvežilen, trendovski in v vsakem primeru dobrodošel svetovni dodatek na ljubljanski gastro sceni, kjer smo po kar nekaj časa dočakali noviteto, ki ni picerija, hamburgerdžinica ali tradicija-s-pridihom-sodobnosti generika. Več takih oken v svet nucamo, in to ne le na gostinskem področju.