Osamosvojitveni spomenik
V duhu sprave in sobivanja je Mladinina ekipa, ljubeče poimenovana Društvo za obnovo porušene domovine »Pro patria«, natančno pred 30 leti oblikovala predlog velikega osamosvojitvenega spomenika. Objavljamo ga v nespremenjeni različici, z nekaj pojasnili.
Tršarjev spomenik Edvardu Kardelju, ki še danes stoji na Trgu republike, bi se predelal po temle predlogu: pred spomenikom se Milan Kučan posadi na konja, za njim se inkorporira brigadir Krkovič, levo in desno pa sta klečeča moška in ženska figura, ki predstavljata sedanjost in prihodnost slovenskega naroda. Sedaj anonimni obrazi ob Kardeljevi postavi dobijo imena pomembnih osamosvojiteljev, ki predstavljajo narodne vrline. Z leve proti desni si sledijo: Rupel (zmernost), Peterle (vzdržnost), Spomenka Hribar (upanje), Janša (skromnost), Gros (modrost), Drnovšek (sreča), Vika Potočnik (deviškost), Jelinčič (poštenost), Školč (delavnost), Zlobca kot Janusa (stari in mladi), Kacin (zadržanost), Bučar (mladost), Bavčar (vera) …
Skica spomenika, projekta Oltar domovine, ki je bil v Mladini objavljen pred 30 leti. Do realizacije ideje začuda še ni prišlo.
© lustracija: Tomaž Lavrič, 1993
Ker je Mladinin predlog reciklaže Spomenika Edvardu Kardelju nastal pred 30 leti, se lahko podobe Kardeljevih sopotnikov poljubno spremenijo, v zadnjih treh desetletjih je čas namreč izčistil, kdo so pravi osamosvojitelji in kdo to niso, če bi se pokazala nesoglasja, pa se lahko imena določijo kar z žrebom, ki ga opravi predsednica republike. Najspornejša, ali pa tudi ne, utegne biti danes podoba Milana Kučana na konju in Janeza Janše, ki se skromno skriva nekje za njim.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.