Zakonska zveza kot življenjska skupnost dveh oseb od danes tudi v družinskem zakoniku

V skladu s spremembami zakonska zveza ni več življenjska skupnost moža in žene, ampak življenjska skupnost dveh oseb

Spremembe družinskega zakonika, po katerih je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in ki omogočajo posvojitev otroka tudi istospolnemu paru, so danes začele veljati. Ob tej priložnosti bo minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec skupaj s predstavniki civilne družbe danes pred DZ dal izjavo za javnost.

Pred stavbo ministrstva za delo pa bo izobešena mavrična zastava, so sporočili z ministrstva.

V skladu s spremembami zakonska zveza ni več življenjska skupnost moža in žene, ampak življenjska skupnost dveh oseb. Tudi zunajzakonska skupnost je po pojasnilu ministrstva za delo dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ne pa več moškega in ženske.

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da je zakonska ureditev v delu družinskega zakonika, po katerem je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, v neskladju z ustavo. Hkrati je odločilo, da je v neskladju z ustavo ureditev možnosti za skupno posvojitev otroka, ki je zakonik ni dovoljeval istospolnim partnerjem.

Ustavno sodišče je DZ naložilo, da ugotovljeno neustavnost odpravi v pol leta. Hkrati je določilo, da do odprave neustavnosti velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

S spremembami zakonika, ki so začele veljati danes, so istospolni partnerji v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti v vseh pravnih posledicah iz družinskega zakonika in na drugih pravnih področjih izenačeni z raznospolnimi, tako tudi pri pogojih za posvojitev otroka. 

S spremembami zakonika, ki so začele veljati danes, so istospolni partnerji v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti v vseh pravnih posledicah iz družinskega zakonika in na drugih pravnih področjih izenačeni z raznospolnimi, tako tudi pri pogojih za posvojitev otroka. Po družinskem zakoniku lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja skupaj posvojita otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Ker sta z zakonikom na enak način opredeljeni obe obliki življenjske skupnosti tako za raznospolne kot za istospolne partnerje, posebna ureditev obeh oblik življenjske skupnosti samo za istospolne partnerje v zakonu o partnerski zvezi ni več potrebna. S spremembami zakonika je zato urejeno prenehanje veljavnosti tega zakona.

Spremembe zakonika določajo tudi način preoblikovanja zdajšnjih partnerskih zvez v zakonske zveze. Partnerska zveza se preoblikuje v zakonsko zvezo, če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi sprememb zakonika pred matičarjem izjavita, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo.

V ta namen upravna enota v 15 dneh po uveljavitvi sprememb zakonika obvesti partnerja o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo na podlagi izjave ali z razglasitvijo sklenitve zakonske zveze, o možnostih prenehanja partnerske zveze z izjavo ali po uradni dolžnosti, o roku za podajo izjave o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo oziroma prenehanju partnerske zveze, prav tako pa tudi o pravnih posledicah podane izjave in o pravnih posledicah, če izjave v predpisanem roku ne podata.

DZ je spremembe zakonika sprejel 4. oktobra lani, po vloženem odložilnem vetu DS pa jih je še isti mesec potrdil. Deset dni kasneje je izglasoval sklep, da je razpis zakonodajnega referenduma o njih nedopusten, a je koalicija Za otroke gre na ustavno sodišče vložila pritožbo nanj. Ustavno sodišče pa je v odločitvi, objavljeni sredi januarja, ugotovilo, da sklep DZ ni v neskladju z ustavo.