Inflacija višja za revne

Koliko bolj inflacijo občutijo revnejša gospodinjstva

V preteklem letu je v Sloveniji povprečna inflacija, merjena s Harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), znašala 9,3 odstotka. Ta stopnja rasti odraža podražitev povprečne košarice življenjskih potrebščin, seveda pa se struktura porabe v različnih gospodinjstvih razlikuje.

Kot poudarja Banka Slovenije, so višjo inflacijo lani občutila gospodinjstva, ki za energente in hrano namenjajo primerjalno večji delež izdatkov. Gospodinjstva z najnižjimi dohodki naj bi v drugi polovici lanskega leta v povprečju občutila za 1,6 odstotne točke višjo inflacijo kot gospodinjstva z najvišjimi dohodki. Ta izračun izvira iz predpostavke iz ankete leta 2018, s katero je statistični urad ugotovil, da pri nas gospodinjstva z najnižjimi dohodki namenijo za hrano in nujne stanovanjske stroške (med te sodijo tudi stroški elektrike, plina in ogrevanja) skoraj polovico izdatkov, gospodinjstva z najvišjimi dohodki pa le četrtino. Razrez lanske 9,3-odstotne povprečne inflacije, merjene s HICP, sicer pokaže, da so se zajeti izdelki v skupini »hrana in brezalkoholne pijače« v povprečju podražili za 12,2 odstotka, v skupini »stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo« pa za 16,5 odstotka.

»Podražitvam so bila v preteklem letu primerjalno bolj izpostavljena dohodkovno najranljivejša gospodinjstva. To je smiselno upoštevati tudi pri snovanju in ciljanosti ukrepov, namenjenih blaženju posledic visoke rasti cen, zlasti energentov in hrane,« v januarski publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj pozove Banka Slovenije, konkretnejša pa ni.

Ekonomist Velimir Bole je sicer že oktobra lani opozoril na problematiko neciljanih ukrepov proti draginji, kot je denimo znižanje davka na dodano vrednost na pogonska goriva, ki bolj koristi premožnim kot revnim. Najpremožnejši kvintil slovenskih gospodinjstev namreč za storitve prevoza porabi skupaj 8,3-krat toliko kot prvi kvintil najsiromašnejših gospodinjstev, zato se s splošnim znižanjem davka bolj subvencionira trošenje najpremožnejših in prek tega celo pospešuje inflacija. Pri tem je Bole opozoril, da cene večine glavnih skupin življenjskih stroškov v Sloveniji naraščajo precej hitreje, kot bi ustrezalo deležu energentov v strukturi njihovih stroškov. »Podjetja očitno izkoriščajo nepreglednost ’inflacijskega okolja’ in povečujejo cene precej bolj, kot se povečujejo njihovi stroški.«

Statistični urad je sicer pred dnevi objavil lanske povprečne drobnoprodajne cene izdelkov in storitev. Najbolj, za skoraj 72 odstotkov, je zrasla povprečna cena kilovatne ure zemeljskega plina za ogrevanje, sledi pa skoraj 56-odstotna podražitev jedilnega olja. Od živilskih izdelkov je občutno dražje še mleko, saj je lani liter polnomastnega trajnega mleka stal v povprečju evro, kar je skoraj tretjino več kot predlani. »Stroški in s tem cene leta 2022 v primerjavi z letom 2021 so se zvišali pri čisto vseh deležnikih v verigi: kmetu, proizvajalcu in trgovcu,« je povzela Maja Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn.

Med izdelki, ki se lani v povprečju niso podražili, statistični urad navaja tehnični pregled za avtomobile, vozovnico za mestni avtobus, storitev pokopa s krsto in nazadnje še škatlico treh kondomov, katere cena je lani ostala 2,54 evra.