Pljusk pod gore

Hotel Hvala
Restavracija Topli val
Trg Svobode 1, Kobarid
Tel.: 05 388 53 22
Topli val sredi Kobarida po zimskem urniku pljuska od srede do sobote od 12. do 22., ob nedeljah pa od 12. do 18. ure. Preverite spremembe urnika ob rezervaciji.

Ambient:
svetla, udobna in prijetna jedilnica, bogato prtovje, steklovina in posodje ter prijetna, nevsiljiva muzika in strežba

Napitki:
vrhunska, zgledna vinska karta, in to po vseh merilih, predvsem pa po geografskem in cenovnem razponu

Vegetacija:
alternativa morskim rečem je tukaj meso, vsi ostali ste bolj ali manj obsojeni na priloge, solate (in sire)

Dostopnost:
za goste hotela in restavracije je rezerviranih nekaj parkirnih mest, kar zna predvsem v glavni sezoni priti prav, zaprek za gibalno ovirane ni

Fino:
njoki s hobotnico
morski list z maslom
vinska ponudba

Ne tako fino:
brancinov namaz

Ekstra hud crudo krožnik je stal 29,5, brancinov namaz 13,8, špagetini po mornarsko 15,8, njoki s hobotnico 16,8, dobre tri četrt kile kovača, orade in lista s prilogo 67, mousse 7, kobariški štruklji pa 7,5 evra.

»Če gospa Roš tukaj čuti morski vpliv, ni hudir, da ga ne bi tudi mi!« je sredi glavnega kobariškega trga nozdrvi voljno razprl vodja tokratne ovinkaste konzumske odprave. Ta je na dogovorjeni opoldanski zmenek v Restavraciji Topli val, ki operira znotraj Hotela Hvala, prispela slabe pol ure prezgodaj, podarjeni čas pa izkoristila za šnofanje po kobariških kafičih – če se jim sploh lahko tako reče. Da je omenjena gospa iz prvega stavka povzročila tektonske premike v tipu kobariške turistične klientele, smo zaznali že v baru Cinca marinca, kjer smo poleg odlične kave in izjemne izbire čajev uočili tudi za marsikatero nobl slovensko oštarijo z burjami, pasjimi repi, batiči in simčiči nezamisljivo založeno vinsko vitrino.

Vinska karta je bila po komfortnem, neopisljivo kulskem ambientalnem vajbu (oprema, barve, svetloba, muzika, natakar) tudi prva reč, ob kateri se nam je povesila čeljust: po sortah, zvrsteh, barvah in državah urejena, pregledna in pestra, s kar nekaj Šampanje in bele Burgundije na eni strani (logiš, morsko kuhajo), na drugi pa tudi s cenovno atraktivnimi najdbami, kot je bila buteljka krasne sveže malvazije Zaro 2021 za 26 evrov, ki je brez težav držala tempo skozi celoten obed konzumske inšpekcijske trojke.

Ta se je po pogrinjkastem blinu z namazom iz dimljene postrvi zagnala v krožnik surovega morskega življa, od katerega velja od obče všečnosti posipa iz strtega rdečega popra in blagega zambratijskega olivca izpostaviti izjemen filejček trilje ter sladiško sladko rdečo kozico. Ob vsej tej frišnosti se je tako s precej putra voluminizirani brancinov namaz (z dodanimi kosmi masla pa sploh) zdel pretežek, resnici na ljubo pa tudi predrag. Tudi pri paštah smo opazili rahlo diskrepanco – tanki špageti z razpolovljenimi češnjevimi paradižniki, klapavicami, vongolami in kozicami so bili sicer čisto korektni (ajd, navadni), a so ostali v globoki senci svete preproščine izjemnih drobnih domačih njokcev, opremljenih z v nulo skuhano hobotnico in nekaj na hitro sotiranega špinačnega listja.

Za glavno reč smo si izgovorili tri frišne kvarnerske ribe, ki so jih minimalistično termično obdelali in postregli s kosi krompirja in blanširanega špinačno-blitvastega zelenja. Tokrat je bila borba bolj izenačena, a je v fotofinišu kompaktnemu kovaču in sočni oradi zmago odnesel elegantni morski list, polit z lešnikastim rjavim maslom. Ke dobro! Jasno zastavljeno usmeritev – izjemno natančno izvedena no-nonsense klasična ( jadranska) kuharija – je potrdila tudi izbira sladic: čisto všečen čokoladni mousse in odličen par krepko zaputranih kobariških štrukljev.

Topli val v kulinaričnem terroirju, prepredenem z lokalnim, alpskim, gostom Hiše Franko (in ostalim) ponuja prijeten dopolnilni uvid v nepokvarjeno morsko kuharijo, v kateri pusti zasijati prvovrstnim svežim sestavinam – kar je čisto legit, saj je od tu do Tržiča in Devina le dobro uro vožnje.