Droge za učenje?

Pametne droge ali nootropiki so snovi, ki naj bi izboljšale kognitivne sposobnosti človeka, izostrile spomin pri učenju, olajšale soočanje s stresom, spodbudile budnost in zbranost in naj ne bi imele dodatnih psihoaktivnih učinkov, ki so značilni za droge na splošno. V podobne namene so se začele uporabljati šele v 70. letih prejšnjega stoletja, njihova uporaba pa se je zlasti v zadnjem desetletju razširila tudi med študenti. Kljub temu da vedno več ljudi priznava, da so v življenju že posegli po intelektualnem dopaminu, pa je področje še vedno precej neraziskano in neregulirano.

Marko Verdenik iz Združenja DrogArt pravi, da se pod imenom pametne droge najpogosteje prodajajo zdravila za zdravljenje motnje pozornosti ali ADHD. Mednje spadajo metilfenidat v Ritalinu, amfetamini v Aderallu ter zdravilo za narkolepsijo Modafinil, ki je pri nas tudi najpogosteje uporabljena pametna droga. »To so tri zdravila, ki se na zdravstveni recept predpisujejo za različne zdravstvene težave, imajo pa lastnosti, ki vplivajo na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, zato so kot pametne droge tudi najbolj priljubljene,« pojasnjuje Verdenik. Pri nas Aderall in Ritalin med mladimi nista veliko v uporabi, razen če ima kdo katero od teh zdravil predpisano na recept in ga mogoče preprodaja. Na našem trgu namreč prevladujejo predvsem amfetamini in Modafinil. »Glede trajanja in učinkov pa je vsaka pametna droga malo drugačna. Aderall in Ritalin imata precej dolgotrajne učinke, ki lahko trajajo od štiri do osem ur, pri Modafinilu pa učinki trajajo nekje do šest ur,« pojasnjuje Verdenik.

Treba pa je poudariti, da te tri snovi še zdaleč niso edine znane pametne droge, saj je zaradi lažje dostopnosti kot pametna droga močno razširjen tudi sulfat amfetamina ali ulično speed, sploh v zadnjem času pa so kot nootropiki postali zelo priljubljeni tudi prenekateri prehranski dodatki. Med nekaj najbolj razširjenih spadajo acetil L-karintin, ašvaganda, rožni koren, ginko biloba, ginseng, ribje olje in seveda kofein. »Podjetja prehranske dodatke oglašujejo kot neke čudežne preparate z najrazličnejšimi učinki, zato jih nekako uvrščamo med pametne droge. Res je, da se te učinkovine gibljejo po zelo nenadzorovanem trgu, ker se legalno prodajajo po spletu, v lekarnah in naravnih trgovinah, poleg tega pa so še precej nepreverjene in dostikrat tudi neučinkovite. Tudi raziskave, ki so bile o njihovih učinkih narejene, niso zares kredibilne, pomembno pa se je zavedati, da gre v ozadju za rastočo ekonomijo, ki temelji na milijardah, tako da gre v veliki meri verjetno samo za zaslužek,« razlaga Verdenik. Dodaja še, da je izbira droge odvisna od tega, kaj posamezniku pomaga pri učenju ali delu. »Med pametne droge bi lahko načeloma šteli tudi kokain, čeprav je preintenziven in bi onemogočil skoncentriranost, ki jo potrebuješ za delo ali učenje. Amfetamini so za učenje definitivno privlačnejši. Je pa kokain zagotovo razširjen, ko govorimo o stimulantih na službenem mestu, saj ga ljudje uporabljajo za pomembne sestanke, predstavitve in podobne situacije,« pojasnjuje.

Leta 2019 so na tehniških fakultetah v Mariboru izvedli raziskavo o razširjenosti drog med študenti in ugotovili, da je uživanje tako imenovanih pametnih drog potrdilo 4,5 odstotka anketirancev.

Kljub temu da med pametne droge štejemo tudi nekatera prehranska dopolnila, pa so po svetu najbolj razširjene snovi za izboljšanje kognitivnih sposobnosti še vedno različna zdravila za zdravljenje narkolepsije in motnje ADHD. Pri tem gre torej za precej močne snovi, ki so tudi precej zasvojljive, še posebej, če jih uporabljamo za iskanje bližnjic. Ljudje se k njim zatečejo zaradi stiske s časom, pomanjkanja motivacije za delo ali učenje in želje po večji produktivnosti. Problem pa tako kot pri vseh drogah nastane, ko se ljudje na učinek drog začnejo zanašati. »Sploh je problematično, ko pametne droge za učenje in šolsko delo uporabljajo mladoletni, uporabo teh drog namreč zaznavamo že pri srednješolcih, ki lahko odvisnost razvijejo še toliko hitreje, saj se, namesto da bi se s težavami spopadali in jih reševali, zanašajo na učinke drog. Tako se mladi navadijo, da učenje in šolo povezujejo z drogami, njihove navade pa se prenesejo iz srednje šole na faks in s faksa v službo. Zato opozarjamo, naj mladi te substance uporabljajo, če res ne gre drugače, svetujemo pa, da je vsekakor bolj uporabno organizirati čas tako, da lahko opravimo vse svoje obveznosti, ne da bi uporabili kognitivne spodbujevalce,« pravi Verdenik.

Čeprav se pametne droge na delovnem mestu in tudi v šolah in fakultetah uporabljajo že precej dolgo, pa primanjkuje relevantnih in sodobnih raziskav o dejanski razširjenosti uporabe teh drog. Raziskava med študenti Univerze v Ljubljani leta 2013 je pokazala, da je takšne snovi med 445 anketiranci uporabilo 6,1 odstotka oseb. Podatki Nacionalne raziskave o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za leto 2018 kažejo, da so amfetamini, med katere spada tudi speed, poleg ekstazija in kokaina najbolj razširjena poživila med prebivalci Slovenije, starimi od 15 do 64 let. Prav tako je 2,3 odstotka prebivalcev v tej starostni skupini poročalo, da so v življenju že uživali amfetamin. Leta 2019 pa so na tehniških fakultetah v Mariboru izvedli raziskavo o razširjenosti drog med študenti in ugotovili, da je uživanje pametnih drog potrdilo 4,5 odstotka anketirancev. In kako je v tujini? Marsikje so te droge precej bolj razširjene. Tako je oxfordski študentski časopis Cherwell leta 2016 objavil raziskavo, ki je pokazala, da je 15,6 odstotka študentov zavestno jemalo Modafinil ali drugo podobno zdravilo brez recepta. Podobna evropska raziskava Univerze Staffordshire je pokazala, da večina univerzitetnih študentov meni, da je uporaba takšnih zdravil za izboljšanje akademske uspešnosti normalna. Podatki v vodilni raziskavi o farmakološkem kognitivnem izboljšanju med posamezniki brez ADHD leta 2018 pa so pokazali, da je približno 10–15 odstotkov študentov vsaj enkrat poskušalo izboljšati kognitivne sposobnosti z zdravili na recept, alkoholom ali prepovedanimi drogami.

Kljub temu da podatki kažejo povečanje uporabe pametnih drog v zadnjih letih, pa je njihova dejanska razširjenost težko izsledljiva. »Tu in tam slišimo, da naj bi se pametne droge kar precej uporabljale, ampak o tem tudi od uporabnikov ne dobivamo informacij. Dokler je manj povpraševanja, je tudi manjša možnost zlorabe, ker se v primeru, da je veliko povpraševanja in ni dobave, na trgu hitro znajdejo kakšne nepreverjene snovi,« pojasnjuje Verdenik. Tveganje za zlorabe se ponavadi veča glede na velikost trga, zato imajo na primer v Veliki Britaniji, ZDA in večjih državah več primerov zlorabe pametnih drog kot pri nas. Eden redkih Slovencev, ki se ukvarja s tematiko pametnih drog in intelektualnega dopinga v šolah, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu Zdenko Kodelja, je v članku iz leta 2022 potrdil, da je o pametnih drogah še vedno na voljo zelo malo informacij, sploh kar se tiče študentov. »Pri intelektualnem dopingu še ni povsem jasno, ali ima uporaba pametnih zdravil tako veliko škodljivih stranskih učinkov na zdrave študente, da bi jo morali prepovedati. Razpoložljivi rezultati raziskav potrjujejo, da je Modafinil za zdaj razmeroma varno zdravilo, ki za odrasle pomeni le potencialno manjša ali skromna tveganja za zdravje. Rezultati so pokazali tudi, da je uporaba trenutno najbolj uživanih pametnih zdravil lahko bolj ali manj škodljiva za zdrave ljudi na splošno, vendar je malo podatkov o škodljivih učinkih farmacevtskega kognitivnega dopinga pri študentih,« je zapisal v članku in dodal, da je previdnost pri uporabi teh na videz bolj nedolžnih drog vedno smiselna in upravičena.

Najbolj razširjene snovi »za izboljšanje kognitivnih sposobnosti« so različna zdravila za zdravljenje narkolepsije in motnje ADHD.

Glede na to, da gre z izjemo speeda, kokaina in prehranskih dodatkov predvsem za zdravila, ki se ob primerni diagnozi predpišejo na recept, pa se poraja vprašanje ponarejanja receptov in hlinjenja diagnoz potencialnih uporabnikov. Verdenik pravi, da zagotovo obstaja kakšen primer, ta praksa pridobivanja pametnih drog pa še zdaleč ni razširjena. »Mislim, da je pridobivanje zdravil na recept kar regulirano področje, je pa res, da se vedno več diagnoz motenj pozornosti pojavlja v osnovnih in srednjih šolah,« je razložil. Zagotovo pa sta pomembna tudi strokovno diagnosticiranje in boljša ozaveščenost o podobnih motnjah in mentalnem zdravju nasploh. Pomembno je tudi, da ljudje, če že uporabljajo pametne droge, delovanje snovi dobro poznajo. A vsekakor se na pametne droge kot kognitivne spodbujevalce ni dobro zanašati: v DrogArtu so v imenu varnejše prakse svetovali, da je pri njihovem uživanju nujno, da smo spočiti, hidrirani in siti, saj te snovi zmanjšujejo apetit, možgani pa potrebujejo energijo. Zelo pomembno pa je poudariti, da to niso čudežna zdravila, ki bi nadomestila osnovne potrebe brez posledic in da ne pomenijo preproste bližnjice do ciljev, ker lahko hitro vodijo v odvisnost in pretiravanje, ki imata nemalokrat uničujoče posledice za posameznika.