Pomagati desnici

Spoštovani g. Repovž! »Desnica« so verniki, ki družbi bolj ali manj nasilno vsiljujejo zastarele ali nikoli obstoječe družbene odnose in razmerja. Pri tem se sklicujejo na še bolj zastarela besedila, polna laži, nasilja in neuporabnih vzorcev sobivanja. Naravna neenakovrednost, vgrajena neenakopravnost, izključevanje drugih in onemogočanje drugačnih so zanje temelji družbe. Razlikujejo se le v tem, ali te temelje uveljavljati zlepa ali zgrda. Ne vem, zakaj bi bili tihi desničarji glede teh stališč drugačni od glasnih … Vera (katerakoli) je nekoč pojasnjevala delovanje vesolja in narave. Znanost je dokazala, da so vse njene razlage laž. Kljub temu vera ljudem še vedno vsiljuje čustvene in miselne vzorce ter tako kroji družbene odnose. Čustveno zavrti in miselno zatrti ljudje povzročajo vojne in so voljna topovska hrana. Povzročitelji vojn imajo vedno na svoji strani pomembne svečenike. Tudi zaradi njihovega podpihovanja so spopadi bolj kruti, daljši in smrtonosnejši.

Odkar znanost deluje, bogovi sodijo med chemtraile, čisto kri, smrtonosna cepiva, horoskop in podobne brezumnosti. Verske ’resnice’ nimajo več kaj iskati v razpravah o urejanju družbe in prihodnosti planeta – vsaj ne, če hočemo imeti kolikor toliko dobre odnose in znosno prihodnost … Čisto vseeno je, kaj ima nek desničar, izobražen ali neuk, zmeren ali skrajen, povedati o splavu, evtanaziji ali LGBT+ skupnosti. O tem ne obstajata leva in desna resnica. Obstajajo le dognanja raziskovalcev, spoznanja strokovnjakov, predvsem pa osebne izkušnje žensk, na smrt bolnih in pripadnikov LGBT+ skupnosti.

Seveda je prav, da so verniki vključeni v razprave – če le ne mešajo dejstev z bajkami in se ne sklicujejo na verska pravila. Takrat se vsaka razprava konča. Čimveč nas mora biti vključenih – dokler govorimo o svojih strokah in življenjskih izkušnjah ter se ne vmešavamo v življenja drugih, če nikogar ne ogrožajo. A kaj desnici ostane, če ji takšno vmešavanje odvzameš?

Ostane ji nazadnjaški kapitalizem. Težava desnice ni Janša, ampak stremljenje k družbenim odnosom 18. in 19. st. – pred sindikati, Marxom, sufražetkami, prepovedjo suženjstva in ločitvijo države od cerkve. Takšno desnico imajo vse države. Ga. Merkel je bila vzorna desničarka. A tudi njena gospodarska vojna proti Grčiji je bila vzorna … Fašizem, krščanski kapitalizem, liberalizem (svobodizem) in socialna demokracija so zgolj odtenki družbene ureditve, ki zagotavlja vsakoletno rast dobičkov in premoženja bogatih. V resnici nimamo prepada med desnico in levico, ampak med neoliberalizmom in socialno državo, med zasebnim lastništvom in skupnim dobrim. O tem se je treba pogovarjati. Neoliberalizem ima glasnogovornike vseh vrst in kakovosti. Vsakega levičarja, ki zagovarja socialno državo in skupno dobro, prezrejo, mu zmanjšajo težo, ga ponižajo, mu grozijo ali ga zmeljejo v prah. Pri tem jim ni treba prav nič pomagati. Pomagati moramo izključno sebi.

S spoštovanjem!