Bistveno višje plače za isto delo

Službe v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), torej bivši slabi banki, v Slovenskem državnem holdingu (SDH) in na republiškem stanovanjskem skladu so načeloma vse državne službe. A plače v državnih družbah in v skladih se precej razlikujejo. Da to lahko pomembno vpliva na izpeljavo ključnih državnih projektov, kaže sedanji primer stanovanjske politike: namesto da bi na ravni države končno dobili enotno ekipo, ki bi v okviru republiškega stanovanjskega sklada (iz)peljala projekt gradnje javnih najemnih stanovanj, je del bivših zaposlenih iz slabe banke nedavno pristal na SDH, kjer bodo urejali zemljišča za javna stanovanja za bistveno boljšo plačo, kot bi jo dobili na stanovanjskem skladu.

V začetku februarja se je koalicija na Brdu pri Kranju zavezala, da bo do leta 2026 zgradila predvidoma 5000 javnih stanovanj, z letom 2026 pa vzpostavila dolgoročno vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo 3000 stanovanj na leto. Za nosilca projekta so takrat končno določili republiški stanovanjski sklad in napovedali njegovo finančno krepitev s proračunskim denarjem; letos naj bi sklad z rebalansom dobil vsaj 25 ali 50 milijonov evrov, po letu 2026 pa po sto milijonov evrov na leto. S to nedavno razglasitvijo stanovanjskega sklada za nosilca gradnje javnih najemnih stanovanj se je končalo večmesečno »nesoglasje« v koaliciji, zlasti med Levico in Gibanjem Svoboda, kakšen naj bo model stanovanjske gradnje. Finančni minister iz Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič je namreč namesto javnemu skladu in gradnji stanovanj z javnim denarjem dajal prednost razvoju alternativnih modelov prek SDH, ki bi vključevali institucionalne stanovanjske investitorje. Oktobra lani je v intervjuju za Mladino kot primeren model navedel avstrijsko najemniško družbo Buwog, ki je sicer del mednarodne skupine Vonovia, ta pa je izrazito nepriljubljena zlasti med najemniki v Berlinu. Tako ni čudno, da je minister Boštjančič ob nedavni ukinitvi slabe banke DUTB javno branil epilog, ki pomeni pomemben odklon od zaveze koalicijske pogodbe: namreč zemljišča, primerna za stanovanjsko gradnjo, so iz DUTB prenesli v SDH namesto na republiški stanovanjski sklad, kot se je zavezala koalicija: »Nepremičnine, primerne za stanovanjsko gradnjo, bomo iz DUTB prenesli na stanovanjski sklad.« Boštjančič je trdil, da je prenos zemljišč na SDH zgolj »tehnična podrobnost« in da se bodo kljub temu »v celoti porabile za reševanje stanovanjske problematike«.

A v ozadju je potekala drugačna razprava, ki pa je bistveno vplivala na odločitve vlade. Odločitvi, da se nepremičnine iz ukinjene slabe banke prenesejo v SDH in ne na stanovanjski sklad, naj bi v veliki meri botrovalo dejstvo, da so plače v SDH veliko boljše kot na stanovanjskem skladu. Zaradi tega naj bi v SDH želela preiti celotna 82-članska ekipa iz DUTB, tudi zaposleni, ki so se v slabi banki ukvarjali z nepremičninami, leta 2021 jih je bilo 16. »Nepremičnine, s katerimi so se ukvarjali v DUTB, so pač ’rabili’ za s sabo, in zdaj bodo naslednja tri leta zanje v SDH pridobivali papirje, potrebne za začetek gradnje. To je končno postalo jasno tudi predsedniku vlade, in zato je nosilno vlogo le dobil stanovanjski sklad,« pravi sogovornik.

In koliko so bivši zaposleni v slabi banki na boljšem, ker so pristali v SDH in ne na stanovanjskem skladu? Tem zaposlenim še eno leto pripadajo plače in ugodnosti, kot so jih imeli v DUTB, potem pa se bodo prilagodili novemu delodajalcu, torej SDH. V SDH nam plač niso razkrili, so pa groba razmerja očitna iz podatkov v letnih poročilih. In kaj kažejo? Iz zadnjih letnih poročil za leto 2021 izhaja, da je povprečna plača v DUTB znašala okrog 4350 evrov, v SDH 4860 evrov, na republiškem stanovanjskem skladu pa 3160 evrov bruto na mesec. Za stanovanjski sklad je na voljo tudi aktualnejši podatek s portala javnih plač: novembra lani je povprečna plača tam znašala 3284 evrov. Iz razmerij, ki se v letu 2022 zagotovo niso bistveno spremenila, je torej jasno, zakaj so zaposleni iz DUTB želeli migrirati v SDH in ne na stanovanjski sklad.

Na finančnem ministrstvu odgovarjajo, da je že zakon o DUTB predvidel prehod zaposlenih v SDH, vlada pa da je nato ta prehod potrdila še z uredbo oktobra lani. Gre seveda za sedanjo vlado, v kateri sedi tudi minister Boštjančič.

Epilog torej je, da bo fond javnih stanovanj nastajal pretežno na stanovanjskem skladu, v delu pa tudi v SDH. Da imata ekipi ob podobnem delu zelo različne plače, seveda ni pravično, hkrati pa je ta razdeljenost nesmotrna z vidika izvajanja enotne državne stanovanjske politike in zaradi dejstva, da na stanovanjskem skladu že več let opozarjajo, da potrebujejo dodatne kadre, nujno se jim zdi vsaj povečanje z zdajšnjih 43 na 55 zaposlenih.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>