Monika Weiss

 |  Mladina 8  |  Politika

Izbris 186 naravnih vrednot

Nekaj jih je propadlo po naravni poti, veliko jih je uničil človek

Zavod RS za varstvo narave ministrstvu za naravne vire predlaga, naj iz registra izbriše 186 naravnih vrednot. Med naravne vrednote, katerih status in varstvo sta določena v zakonu o ohranjanju narave, sodijo redki in znameniti pojavi, od ledenikov do jam, slapov, izvirov, obal, krajin, pa tudi minerali in fosili ter izjemne rastlinske in živalske vrste skupaj s svojim življenjskim prostorom. Naravne vrednote, ki jih je v Sloveniji več kot 17 tisoč in med katerimi je daleč največ, kar 12.148, podzemnih jam, so glede na ugotovljeno pomembnost lahko državnega ali lokalnega pomena, lahko so tudi v zasebni lasti, status pa bi moral vsem zagotoviti ohranitev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Monika Weiss

 |  Mladina 8  |  Politika

Zavod RS za varstvo narave ministrstvu za naravne vire predlaga, naj iz registra izbriše 186 naravnih vrednot. Med naravne vrednote, katerih status in varstvo sta določena v zakonu o ohranjanju narave, sodijo redki in znameniti pojavi, od ledenikov do jam, slapov, izvirov, obal, krajin, pa tudi minerali in fosili ter izjemne rastlinske in živalske vrste skupaj s svojim življenjskim prostorom. Naravne vrednote, ki jih je v Sloveniji več kot 17 tisoč in med katerimi je daleč največ, kar 12.148, podzemnih jam, so glede na ugotovljeno pomembnost lahko državnega ali lokalnega pomena, lahko so tudi v zasebni lasti, status pa bi moral vsem zagotoviti ohranitev.

»Nihče ne sme ravnati z naravnimi vrednotami tako, da ogrozi njihov obstoj,« določa 40. člen zakona o ohranjanju narave. In zakaj bo iz registra izbrisanih 186 naravnih vrednot? Zavod za varstvo narave navaja različne razloge, vsi niso sporni. Največ, 61 naravnih vrednot, bo formalno izbrisanih le zato, ker se je vrednota priključila drugi naravni vrednoti. Hkrati 52 naravnih vrednot, večinoma izjemnih dreves, ne obstaja več, saj so v zadnjih letih propadle po naravni poti, kar so potrdili tudi na zavodu.

Ena takih je recimo Urkova lipa v občini Dravograd, ki je rasla v bližini domačije Urk na Tolstem vrhu in je bila lipa z največjim obsegom debla v občini – deblo je merilo 822 centimetrov, v višino pa je drevo merilo 21,5 metra. Bistveno sporneje pa je, da je bilo 21 naravnih vrednot po ugotovitvah zavoda v zadnjih letih uničenih in sanacija ni več mogoča, z več primeri iskanja odgovornih pa se ukvarja inšpekcija. Tako je nekdo zasul in uničil naravno vrednoto izvir Toplična, že leta 2019 je lastnik v Mengšu kljub statusu naravne vrednote posekal lipov drevored v parku ob Ravbarjevem gradu. Nekdo je kljub statusu uničil močvirje v Lušečki vasi v občini Poljčane, v isti občini je bilo zaradi širitve kamnoloma Bela uničeno rastišče termofilne flore, nadomestnega rastišča pa kljub napotilu niso uredili.

Več dreves s statusom naravne vrednote je bilo brez predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave uničenih tudi v Ljubljani, recimo oreh in divji kostanj na Rudniku. Prav tako so uničene lipe na Svetem Jakobu; nekatere so bile podrte, ena nestrokovno obrezana, v občini Ruše pa je bila odstranjena naravna vrednota Ziernfieldova bodika, zaradi česar je zavod podal prijavo inšpekciji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.