10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Evin feminizem
Sem za enakopravnost, a nisem feministka
Eva Irgl, poslanka SDS
© Borut Peterlin
Eva Irgl je bila v daljni preteklosti uspešna televizijska voditeljica in malo manj uspešna študentka teologije. Leta 2004 se ji je posrečil veliki met, postala je poslanka v državnem zboru. Od takrat je poslanka stranke SDS, dovolj glasna in prepoznavna, a nikoli v prvih vrstah širjenja strahu in sovraštva, kar radi počno kakšni drugi poslanci. Res pa je tudi, da javno ni nikoli kritizirala politike Janeza Janše, še največji »korak proti« je njeno prijateljstvo z Anžetom Logarjem.
V Sloveniji je splošno volilno pravico ženskam priznala šele prva socialistična vlada leta 1945. Prej so ženske lahko volile samo na občinskih volitvah, v času Avstro-Ogrske pa je bila volilna pravica praviloma podeljena le moškim. Tako so na Kranjskem ženske, davkoplačevalke, volilno pravico dobile leta 1886, a niso smele voliti na voliščih. Prvo volišče za ženske je bilo v Ljubljani odprto šele leta 1911.
Zakaj skok v zgodovino? Zahteve po enakopravnosti, zahteve po volilni pravici so bile ene izmed bistvenih zahtev ženskega, če želite, feminističnega gibanja. V Evropi so ženske splošno volilno pravico najprej dobile na Norveškem, leta 1913, šele leta 1990 pa v enem izmed švicarskih kantonov. Vsa poslanska in politična kariera Eve Irgl je posledica boja za emancipacijo in ženske pravice.
A Eva Irgl tega ne razume. V ponedeljkovi Areni je dejala, da nima »feminističnih idej, ne podpiram feminističnih gibanj. Nasprotno. Sem pa zelo za to, da se prostor v družbi uravnoteži.« Feminizem je gibanje za odpravo seksizma, seksističnega izkoriščanja in zatiranja, utemeljen je na pravičnosti, ne pa nekaj slabega, o čemer rada pleteniči politična desnica. Morda pa bi Eva Irgl lahko prisluhnila vsaj Heleni Blagne, ki jo je v isti oddaji podučila, da je feministično gibanje, dokler je v mejah zdravega razuma, ne moti. Po njenem gre pri tem gibanju »za neko dostojno življenje, to je borba za dostojno življenje«.
Kot so se obregnili na Twitterju, je malce nenavadno, da lahko pevka, ki poje »mačo, mačo, zgrabi za krtačo«, o enakopravnosti in boju zoper zatiranje ve več kot poslanka, ki v državnem zboru sedi že skoraj 20 let. Odgovor na to vprašanje pa ni težak: Helena Blagne je že leta 1994 nastopila v K4 v okviru LGBT-prireditve Roza sobota, Eva Irgl pa je zgolj poslanka stranke SDS.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.