Komu inflacija prinaša dobiček?

»Zamolčana dejstva: K dvigu inflacije so dvakrat več prispevali večji dobički podjetij, kot rast plač!« – to je naslov bloga, ki ga je pred dnevi objavil profesor ekonomije dr. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. Damijan je primerjal, koliko so v zadnjem obdobju visoke inflacije zrasli dobički podjetij in koliko stroški plač, ter končal z ugotovitvijo, da inflacijo dejansko spodbujajo podjetja z dvigovanjem svojih marž in posledično dobičkov, kljub temu pa centralne banke kot varuhinje vzdržne inflacije namesto podjetjem žugajo sindikatom, naj ob višji inflaciji ne zahtevajo dviga plač. »Namesto, da bi opozorili korporacije, da se omejijo glede marž, vztrajno zahtevajo, naj zaposleni nosijo stroške povišane inflacije prek znižanja realnih plač.«

Povod za Damijanov zapis in izračun za Slovenijo je bilo sporočilo agencije Reuters teden po seji sveta Evropske centralne banke (ECB), ki je sredi februarja potekala v laponskem mestu Inari na severu Finske. Naslov Reutersovega članka je bil »ECB se sooča s hladno realnostjo: podjetja unovčujejo inflacijo«, v njem pa je ključna ugotovitev, ki jo povzema tudi Damijan: članom sveta ECB, torej 26 krojilcev protiinflacijskih politik (med njimi je tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle), so predstavili več kot dva ducata diapozitivov, ki so potrjevali, da se stopnje dobička podjetij povečujejo in ne zmanjšujejo, kot bi lahko pričakovali ob tako močni rasti vhodnih stroškov. Podjetja so torej dvignila cene bolj, kot so jim zrasli stroški – ideja, da gre to na račun potrošnikov in delavcev, pa bo verjetno razjezila širšo javnost, so napovedali pri Reutersu. Ali in če sploh bodo novi podatki, s katerimi so se seznanili kreatorji protiinflacijskih politik, vplivali na ukrepanje ECB, bo jasno kmalu. Če so namreč krivec za inflacijo podjetniške marže in gon podjetij po višjem dobičku, se stanje ponavadi v neki točki korigira, saj se podjetja bojijo izgubiti tržne deleže.

A Damijan že opozarja, da se centralne banke zelo skopo s kritiko obračajo na korporacije in se veliko raje osredotočijo na kritiko sindikatov, češ da v teh kritičnih razmerah za gospodarstvo res ne morejo zahtevati višjih plač. »Lani sem večkrat pisal o tem, da ko pride do porasta inflacije, centralni bančniki takoj zaženejo paniko pred potencialno plačnoinflacijsko spiralo. Češ, rast plač kot najpomembnejšega inputa bi lahko povišala proizvodne stroške, kar bi nato ’prisililo’ podjetja, da ’morajo’ dvigovati cene proizvodov in storitev, kar pa bi povzročalo perpetualni pritisk na dvig plač zaradi dviga življenjskih stroškov.« A zdaj je jasno, da so za »razmere« pravzaprav krivi apetiti korporacij. »Zakaj torej centralni bančniki žugajo sindikatom, naj se držijo nazaj, namesto da bi žugali korporacijam in tudi državi, naj omilijo svoje apetite? Pri čemer pa so delavci tisti, ki so utrpeli upad kupne moči njihovih plač,« se še sprašuje Damijan.

Januarja je ECB potrdila, da so upoštevajoč vpliv inflacije realne plače potrošnikov sedaj bistveno nižje kot pred pandemijo, ECB govori o kar petodstotnem padcu življenjskega standarda povprečnega zaposlenega v območju evra v primerjavi z letom 2021.

Damijan še povzema Reuters: »Zakaj so bile plače na zadnji tiskovni konferenci predsednice ECB Christine Lagarde omenjene 14-krat, medtem ko marže podjetij niso bile omenjene niti enkrat, ko je bilo govora o politiki ECB glede zniževanja inflacije?« Hkrati je namestnik Lagardove Luis de Guindos v nedavnem intervjuju posebej opozoril, da mora biti ECB previdna, ker bi lahko sindikati zahtevali pretirana povišanja plač.

Zakaj centralni bančniki žugajo sindikatom, naj se zadržijo, namesto da bi žugali korporacijam in tudi državi, naj omilijo svoje apetite?

In kaj kažejo podatki? Prosojnice, ki so jih na severu Finske 22. februarja gledali člani sveta ECB, niso javne. Damijan kot primerljive izpostavlja podatke statističnega urada o razdelitvi BDP po tako imenovani dohodkovni metodi. Ti kažejo bruto družbeni proizvod (BDP) kot seštevek sredstev za zaposlene, bruto poslovnega presežka in neto davkov na proizvodnjo (odštete so subvencije). »Iz podatkov sledi, da je v času nizke inflacije (2019-2020) rast bruto poslovnega presežka gospodarstva zaostajala za rastjo bruto plač, po izbruhu inflacije v drugem četrtletju 2021 pa rast bruto poslovnega presežka močno presega rast bruto plač,« navaja. V zadnjem četrtletju 2021 je bila rast bruto poslovnega presežka dvakrat tolikšna kot rast bruto plač (11,7 odstotka proti 5,6 odstotka), v prvih treh četrtletjih 2022 pa celo 3- do 4,4-krat tolikšna. V prvem četrtletju 2022 je bila na primer letna rast bruto poslovnega presežka 19,7-odstotna, rast bruto plač pa 4,5-odstotna. »Ker se amortizacija podjetij, kot del bruto poslovnega presežka, ni bistveno spreminjala, je torej to hitrejšo rast bruto poslovnega presežka mogoče skorajda v celoti pripisati povečanju dobičkov podjetij v času visoke inflacije. To pomeni, da so se ob višjih cenah dobički podjetij povečevali bistveno hitreje od rasti stroškov,« zatrjuje Damijan in dodaja, da se je šele v zadnjem četrtletju 2022 razlika v rasti med obema zmanjšala.

Lanski zbirni poslovni rezultati gospodarstva bodo znani maja, nekaj družb pa je že poročalo o rekordnih dobičkih v letu 2022, recimo skupina Luka Koper, katere cene so vpete v mnoge produkte, je predlanski čisti dobiček več kot podvojila, z 31,7 na 74,2 milijona evrov. O rekordnem dobičku poročata tudi Krka in NLB, pa recimo Livar.

Zbirni rezultati gospodarstva v letu 2022 bodo znani maja, nekaj družb pa je že poročalo o rekordnih dobičkih, recimo Luka Koper je predlanski čisti dobiček več kot podvojila.

Za komentar podatkov, tudi navedb Reutersa, smo prosili tudi glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije Igorja Ivanca. Potrdil je, da je k nominalni rasti BDP v letu 2022 v Sloveniji največ prispevala rast bruto poslovnega presežka (54 odstotkov), nato rast sredstev za zaposlene (28 odstotkov) in neto davkov na proizvodnjo (17 odstotkov). Pri tem pa je imel metodološko opombo, saj da bruto poslovni presežek obsega precej več kot ozko definicijo računovodskega dobička. »Je nekoliko abstrakten pojem in ne pomeni denarnih sredstev na računu podjetij. Naveden bruto poslovni presežek se v nacionalnem gospodarstvu uporablja za investicije (v osnovna in obratna sredstva), plačilo stroškov financiranja in poslovni presežek. Prav tako se moramo zavedati, da bruto poslovni presežek ne nastaja le v relaciji do domačega kupca, temveč tudi do tujega (izvoz),« poudarja.

Glede marž podjetij je dodal, da trenutno še ni zanesljivih podatkov, ali so se v letu 2022 zvišale ali znižale, anketni podatki pa naj bi kazali, da je bruto marža (dodana vrednost v prodaji) v zadnjih šestih četrtletjih upadala. S temi opozorili smo seznanili Damijana, ki je odgovoril, da je glede višine marž »nesmiselno prek anket spraševati menedžerje«, ter ponovil, da je ustrezen kazalec razdelitev BDP po dohodkovni metodi oziroma podatek o bruto poslovnem presežku, ki pomeni seštevek amortizacije in dobička.

Ivanc sicer dodaja, da letos pričakujejo, da se bo rast sredstev zaposlenih povečala bolj kot bruto poslovni presežek: »In sicer zaradi visoke pretekle inflacije, kar vpliva na višjo uskladitev plač, prav tako nizka brezposelnost in veliko strukturno pomanjkanje zaposlenih dviguje pritisk na rast plač.« »Podatkov, ki jih omenjate, ne moremo komentirati, ker podatki o zaključnih računih nefinančnih družb za Slovenijo, ki bodo dali celovito sliko, še niso na voljo,« so suhoparno sporočili iz Banke Slovenije. Na vprašanje, zakaj tudi oni pozivajo in stalno svarijo pred dvigom plač, namesto da bi pozivali korporacije, naj omilijo svoje apetite, niso odgovorili. Poslali so nam le povezavi na dve svoji publikaciji, kjer naj bi našli »primera preteklih analiz tovrstnih podatkov«. Pri prvi povezavi gre zgolj za povzetek poslovanja podjetij v letu 2021, v katerem uvodoma ugotavljajo, da je bilo poslovanje podjetij po večini kazalnikov najuspešnejše doslej, kumulativni neto čisti dobiček pa da se je glede na leto 2020 podvojil na »rekordnih 6,1 milijarde evrov«. Na drugi povezavi pa je publikacija Pregled makroekonomskih gibanj iz marca letos, kjer v poglavju o trgu dela najdemo podatka, da se je lani rast povprečne bruto plače v javnem sektorju znižala na 2,8 odstotka in v zasebnem sektorju s 6,2 ostala podobna kot leto prej, ob tem pa so seveda svarili, da »tveganja za krepitev plačnih pritiskov« ostajajo visoka oziroma ne pojenjajo. Kar pa potrjuje Damijanovo tezo.