Davki za vse

»Cilj je pregleden, enostaven in uravnotežen davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika,« je glavno sporočilo finančnega ministrstva po torkovem koalicijskem vrhu, osredotočenem na nastajajočo davčno reformo. Že nekaj ur kasneje so z ministrstva za finance poslali dodatna pojasnila besed ministra Klemna Boštjančiča, češ da bi bila lahko njegova trditev, da v prihodnje ne bo več neobdavčenega regresa, prevoza na delo in prehrane, napačno razumljena, saj da je »zgolj del sporočila«.

Že začetek davčne reforme ni preprost, še manj je pregleden.

Kaj napoveduje minister? Zdajšnji sistem številnih davčnih olajšav in bonitet, ki so se v zadnjih 17 letih nabirale v davčnem sistemu, naj bi zamenjala preglednejša ureditev. Vsi posameznikovi dohodki (plače, zdaj neobdavčeni regres, prevoz na delo, malica, tudi socialni transferji) bodo po novem všteti v novo davčno osnovo. Zakaj bodo kot dohodek všteta recimo povračila za prevoz, ki so realni strošek prevoza, ni jasno. Splošne olajšave ne bo več, bo pa določen domnevno višji znesek dohodka, ki bo ostal neobdavčen. Nato bodo upoštevani še odbitki, vendar ti za zdaj še niso znani. Ali kot »oba dela sporočila« povzemajo na ministrstvu: »Vštevanje večjega nabora dohodkov v davčno osnovo, med drugim tudi povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, prehrane, nagrade za poslovno uspešnost in regres, se dopolnjuje (in bo nadomestila dosedanje ugodne davčne obravnave) z določitvijo tako imenovanega nultega dohodninskega razreda ali z vpeljavo davčnih odbitkov.«

Na ministrstvu bi hkrati radi, da davki ne bi več igrali tako pomembne vloge pri odločanju, na kakšen način si bo kdo izplačal prihodek: »Sedanji sistem v veliki meri dopušča oziroma celo spodbuja davčno motivirane odločitve zavezancev, ki povzročajo neenako davčno obravnavo. Obstoječi sistem socialnih transferjev pa takšno ravnanje pogosto še nagrajuje.«

Končni učinek dohodninske reforme, ki naj bi začela veljati že leta 2024, zaradi številnih neznank in še neodprte javne razprave ni jasen. Tudi glede obdavčitve nepremičnin je jasno zgolj, da bo progresivna, pri odmeri davka pa se bo izhajalo iz vrednosti in ne iz števila nepremičnin. Zanikali so obdavčitev depozitov, češ da bi jih to »preselilo pod vzmetnice«. Zgolj gospodinjstva so imela decembra lani na bančnih računih že 25,8 milijarde evrov.

A kljub neznankam je signal ministrstva vendarle jasen: spremembe so nujne, saj so potrebe družbe in davčni sistem vedno bolj vsaksebi, davčni politiki v zadnjih letih ni uspelo slediti javni porabi. Leta 2022 so davčni prihodki državnega proračuna prvič presegli 10 milijard evrov (10,4). Zgovorni pa so tudi podatki, da so lani davčni prihodki zadostovali za 75,7 odstotka odhodkov državnega proračuna, v covidnih letih 2021 in 2020 še manj (65 in 60 odstotkov), v letih 2018 in 2019 pa so krili 87 odstotkov odhodkov proračuna.

Kot zanimivost: leta 1992 je bilo davčnih prilivov 880 milijonov evrov, pokrili pa so 97 odstotkov vseh odhodkov takratnega proračuna.