Konec privilegijev?

Lani je Janševa vlada tik pred volitvami na hitro sprejela uredbo, s katero je trajno zvišala delež socialnih prispevkov za duhovnike, ki ga krije država. Razlog za to potezo je bilo politično prepričanje, da so nekatere verske skupnosti, še posebej katoliška cerkev, »družbeno koristne organizacije«, zato jim je država namenila stoodstotno financiranje nadomestila za socialne prispevke. Skupno naj bi zdaj to pomoč prejemalo 764 verskih uslužbencev, od tega jih je 727 pripadnikov katoliške cerkve. Janševo uredbo je sicer maja lani kritizirala vladna pravna služba, saj naj bi bilo za takšno zvišanje treba sprejeti zakon, ne pa samo vladno uredbo. Hkrati so bile te ugodnosti deležne zgolj verske skupnosti, ki jim je bil priznan status družbeno koristne organizacije, torej le večje. A Janši se je pred volitvami mudilo.

Višina financiranja se je v zadnjih desetletjih spreminjala. V času prve Janševe vlade, od leta 2007 pravzaprav, je država krila prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je določena najmanj v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače. Potem so prišli težka leta in ZUJF, ko je druga Janševa vlada ta odstotek znižala na 48, tretja pa je greh popravila in vse skupaj zvišala na sto odstotkov.

Ministrstvo za kulturo je pred dnevi v javno razpravo poslalo besedilo predlagane zakonske spremembe. Gre za poseg v zakon o verski svobodi, z njim pa naj bi se višina osnove za državno finančno pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost, ki je uslužbenec katoliške cerkve ali druge verske skupnosti, z »najmanj 48 %«, natančno ta delež je izničila že omenjana uredba Janševe vlade, spremenila na raven pred ZUJF, torej na 60 odstotkov. Besede »najmanj« zaradi različnih pravnih interpretacij v predlogu novega zakonskega člena ni več. Po predvidevanju ministrstva za kulturo naj bi država s tem ukrepom privarčevala 1,7 milijona evrov na leto. Pomoč verskim uslužbencem pa se bo s 472 evrov na osebo znižala na 283 evrov.

Katoliška cerkev mnenja o teh načrtih za zdaj ni javno izrazila, lahko pa bi seveda zapisali, da gre za politično odločitev vlade, ki ni naklonjena verskim skupnostim, saj naj bi bila, kot trdijo, celo boljševistična in do cerkve sovražna. A naj takšne besede ostanejo v domeni politikov in njihovih medijev. Ministrstvo za kulturo je odstotek finančne pomoči pri plačevanju prispevkov znižalo le toliko, da je enak odstotku pomoči, ki jo prejemajo drugi, ki prav tako opravljajo »družbeno koristne dejavnosti«. Denimo samozaposleni v kulturi.

Predsednik vlade Robert Golob se v cerkvene zadeve ne vtika rad. Januarja se je protokolarno sestal s katoliškimi škofi, ki naj bi mu bili omenili, da si ne želijo spremembe odstotka financiranja. Vendar naj bi bil sedanji predlog ministrstva za kulturo koalicijsko usklajen, podpiral pa naj bi ga tudi predsednik vlade. Glavni razlog naj bi bila želja po pravičnosti, ni namreč prepričljivih utemeljitev, zakaj bi bile nekatere verske skupnosti deležne večje pomoči kot druge, in tudi ni jasno, zakaj bi bila verska služba vrednotena više kot delo v kulturi.