Šest ustavnih sodnikov od devetih je 20-odstotno zaposlenih še zunaj ustavnega sodišča

Ustavni sodniki in sodnice lahko pri drugem delodajalcu opravljajo dopolnilno delo največ do 20 odstotkov polnega delovnega časa oziroma osem ur na teden, in sicer zgolj dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. To zakonsko možnost v sedanjem sklicu izkorišča šest ustavnih sodnikov od devetih, izjeme so sodniki Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Čeferin. Šesterica na mesec zasluži v povprečju 530 dodatnih evrov neto, a zaslužek naj ne bi bil glavni razlog za dodatno delovno obremenitev.

Zakonska ureditev dopolnilnega dela ob stoodstotni zaposlitvi na ustavnem sodišču je nespremenjena že od leta 1994, zanj sodniki potrebujejo soglasje predsednika sodišča. Dopolnilno delo jim poleg plače na ustavnem sodišču, ki je lani v povprečju znašala dobrih 5700 evrov bruto na mesec, prinaša še dodaten zaslužek. A sodnice in sodniki kot ključni razlog navajajo vrnitev v raziskovalno-akademske vode po izteku mandata. Zdajšnji predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto recimo zase razlaga takole: »Kot že številni ustavni sodniki pred menoj sem v manjšem obsegu ohranil stik s predavalnico in študenti, torej s tistim strokovnim okoljem, v katero se po izteku sodniškega mandata nameravam vrniti.« Ob rednem prenehanju devetletnega mandata bo leta 2026 star 52 let. Podobno bodo še trije sedanji ustavni sodniki ob rednem prenehanju mandata stari od 49 do 54 let in dva 57 let.

Sodnica Neža Kogovšek Šalamon, katere dopolnilna zaposlitev na Mirovnem inštitutu je spodbudila zahtevo po njeni izločitvi iz odločanja o noveli zakona o RTV, sodeluje v raziskovalni skupini za projekt Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja. »S svojim dopolnilnim delom prispevam k izvajanju točno določenih raziskovalnih projektov, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in s tem k razvijanju pravne znanosti. Na ta način ohranjam akademsko odličnost, ki se vrednoti prek točkovalnega sistema SICRIS. Točkovanje je pomembno za napredovanja na raziskovalnem področju, za pedagoške habilitacije, ki jih kot predavateljica potrebujem, ter za mentoriranje študentov in mladih raziskovalcev,« pojasnjuje sodnica. Za delo pri projektu je februarja dobila 520 evrov neto.

In drugi sodniki? Sodnica Katja Šugman Stubbs je 15-odstotno dopolnilno zaposlena na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer predava kazensko procesno pravo, petodstotno pa na Inštitutu za kriminologijo pri isti fakulteti. S tem delom zasluži »20 odstotkov plače rednega profesorja, neto je to približno 480 evrov na mesec«. Tudi sodnik Accetto je dopolnilno zaposlen na isti fakulteti, kjer redno izvaja en semestrski predmet (tuja pravna terminologija – angleščina), za kar je lani prejel dodatnih 11.549 evrov bruto oziroma 6706 evrov neto oziroma 559 evrov na mesec neto. »Občasno na povabilo predavam tudi drugje,« dodaja. Podoben dohodek, 11.461 evrov bruto, si je lani z dopolnilnim delom zagotovil sodnik Rok Svetlič, ki je 20-odstotno dopolnilno zaposlen pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. »Aktiven sem kot raziskovalec v programski skupini Družbena pogodba v 21. stoletju, ki jo vodi prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat.« Ustavni sodnik Rajko Knez je 20-odstotno dopolnilno zaposlen na Pravni fakulteti v Mariboru, kjer predava pretežno o pravni ureditvi varstva okolja in ohranjanja narave, pomaga pa izvajati predavanja tudi pri predmetu pravo EU. »Univerza v Mariboru mi je veliko ponudila v skoraj 25 letih, preden sem postal ustavni sodnik, omogočila mi je razvoj in pridobivanje znanja. To cenim in ne pozabljam. Ko sem bil izvoljen za sodnika, sem bil naprošen, naj v okviru zakonskih možnosti nadaljujem in znanje in izkušnje (tudi iz trenutne prakse) prenašam študentom. Od tega imam koristi, a prvenstveno poskušam doseči navedeno,« razlaga Knez, ki za petinsko delo na mesec dobi 530 evrov. Ustavna sodnica Špelca Mežnar je dopolnilno zaposlena na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju. »Za ohranitev zaposlitve na MFDPŠ sem se odločila zaradi lojalnosti, pred nastopom na ustavnem sodišču sem delala 80-odstotno in moj odhod bi povzročil težave pri organizaciji študijskega procesa, pa tudi zato, ker ima fakulteta velik pomen v lokalnem okolju. Živim v Celju, zato je zame tudi to pomemben dejavnik,« pravi docentka, ki izvaja predavanja pri predmetih gospodarsko in delovno pravo, za kar je lani prejela 6974 evrov bruto.

Po veljavni plačni lestvici so ustavni sodniki v 62. plačnem razredu, kjer je osnovna plača od 1. aprila 5034,77 evra bruto ali približno tri tisočake neto, za predsednika, ki je v 65. razredu, pa 5663,42 evra bruto oziroma dobrih 3300 evrov neto. V istem razredu (62.) so recimo tudi generalni sekretar vlade in podpredsedniki državnega zbora, to je tudi najnižji razred za ministre in najvišji mogoči za poslance.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>