Vsestranska kombinatorika

Gostilna Rakar
Gorenje Ponikve 8, Trebnje
Tel.: 07 34 66 190
Rakarjevi gostijo lačne in žejne od ponedeljka do sobote od 12. do 21. ure.

Ambient:
dva velika gostinska prostora se z uporabo zaves lahko lepo prilagodita številu gostov; posodje deluje ravno prav unikatno odpičeno, muzika pa je ravno prav karakteren sredinski rock

Napitki:
vinska klet je zapolnjena s precej fascinantno zbirko domačih in svetovnih vin; ker je šefe sommelier najvišjega ranga, se splača spustiti v vinsko spremljavo

Vegetacija:
v degustacijski špuri so prevladovale morske in mesne jedi, a se vidi, da dobro in zanimivo handlajo tudi zelenjavo; preverite ob rezervaciji

Dostopnost:
lastno parkirišče, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
domišljene kombinacije okusov
postrv z njoki in cvetačo
rezanci z divjačinskim ragujem

Ne tako fino:
pa, mogoče bi steak lahko bil malo mehkejši

Pethodna degustacija (+ začetni in zaključni prigrizki) stane 55, šesthodna pa 66 evrov. Naša opisana extended verzija je skupaj z dobro izbrano vinsko spremljavo stala 110 evrov.

»Še dobro, da ni vsak dan nedelja!« se je ob zaključku v vseh pogledih – časovnem, količinskem in kakovostnem – ekstenzivnega obeda čelnik konzumskega omizja razveselil glede na lokacijo nekoliko nenavadnega dejstva, da je nedelja edini dan v tednu, ko imajo Rakarjevi zaprto. Naši planerji imajo pri načrtovanju ponedeljkovih ekspedicij nemalo težav, saj je prvi dan v tednu za večino gostincev nekakšen šabat.

No, pri Rakarju se tudi ob ponedeljkih na polno sučejo med piskri, buteljkami in gosti in priznati je treba, da je prav veselje gledati medgeneracijsko sodelovanje med navihanim starim atom, zagnano mladežjo ter osrednjim oštirskim gospodarjem, pri katerem se vse začne in konča. Na našo mizo je najprej prinesel niz prigrizkov, s katerimi je napovedal filozofijo in smeri razvoja: domača klobasa na črnem kruhu z drobnjakom in špeh, opremljen z okisanim ptujskim lukom, sta dala jasno vedeti, da smo na Dolenjskem, hladno dimljena postrv z ajdovimi kokicami in v brioš zavita toplo dimljena sta reč uravnotežili z lahkotnostjo, izjemna hobotnica s kislim zeljem (!) pa, da ima ena veja korenine v Istri in da se v tej bajti ne ustrašijo tudi bolj kaskaderskih kombinacij.

Ena takih je bila v zelenjavni juhi poširan file postrvi, na eni strani opremljen z nežno pikantnimi drobnimi njokci, na drugi pa z rahlo fermentirano, opečeno cvetačo, še več plasti raznolikih, a v izjemno celoto povezanih okusov in tekstur pa je za osnovo imelo domačo kozjo skuto, prekrito s kremo (in koščki) špargljev, na kateri je bil položen v kadaif zavit in ocvrt škampov rep, vse skupaj pa je zaokrožila dimljena majoneza. Temu krožniku je sledil konceptualno diametralno nasproten: ista sestavina – lanski blitz zamrznjeni jurčki so se kot puhasta krema, sočni na žaru opečeni in hrustljavi začipsani skupaj z ješprenjevim arančinom, sestavili v nepozaben zemeljski krožnik. Uf! In takoj še eden: sesekljani repki jadranskih kozic, prešpikani s čebulno marmelado, prekriti s topinamburjevim čipsom in obliti z ribjo čemaževo peno. Uf, uf!

A pazi to: Rakar je nato vsaj tako, če ne še bolj prepričljiv na bolj domačih krožnikih, recimo ko na zob kuhane jušne nudle prelije z divjačinskim ragujem, osveženim s paprično salso, ko počasi dušeno jagnječje pleče opremi z grahovim pirejem in meto ali ko kos medium rare govejega hrbta položi na polento in zelje ter tako – preden gosta položi na sladek ringelšpil borovničeve zmrzline z mehko meringo, pehtranovega sladoleda, raznih biskvitov, ganašev, makaronov, domačih prijateljev in janeževih upognjencev – simbolično sklene krog slanih jedi, ki ga je začel s hobotnico.

Rakarjevi imajo izjemen občutek za kombiniranje klasičnega in odbitega, visoke kuharije in kmetske preprostosti, starega in novega, vode in zemlje, okusov in tekstur ter, kar je še posebej pomembno, hrane in vina. Da se vse to dogaja na nespakljiv, odprt in prav nič hohštaplerski način, pa je samo še bonus. In to any given monday. Bravo!