Okrepite svetovalne službe v šolah!

»Javni sistem vzgoje in izobraževanja se srečuje s številnimi težavami, ki vplivajo na celotno družbo, od sovražnega govora do medvrstniškega (in) psihičnega in fizičnega nasilja. Razmere zahtevajo povečanje kadra v šolskih svetovalnih službah osnovnih šol,« je eno od opozoril, ki jih je vladi Roberta Goloba podal Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora in vlado pozval, da podaljša začasno, v obdobju epidemije covid-19 nastalo povečanje sistemizacije šolskega svetovalnega delavca v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Še več; svet od vlade pričakuje, da trajno poveča sistemizacijo delovnih mest svetovalnega delavca in ustrezno prilagodi normative.

Trenutno oziroma do konca šolskega leta še velja sklep iz časa epidemije, s katerim je bivša vlada okrepila šolske svetovalne službe – a tudi to šele oktobra 2021, torej konec drugega leta epidemije in po vrsti pozivov iz šol, da postaja delo šolskih svetovalnih delavcev neobvladljivo. Hkrati niti največje osnovne šole, ki imajo več kot 500 učenk in učencev, dodatnega svetovalnega delavca ne morejo zaposliti za polni, pač pa 

le 60-odstotni delovni čas. Pri šolah z recimo 200 do 350 učenci je ta količnik še za polovico nižji: 0,30. »Okrepitev svetovalnih služb mora ministrstvo spremeniti v trajno, tu ni dileme,« pritrjuje predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan. Za zdaj so iz pravne službe pristojnega ministrstva po Pečanu pricurljale le informacije, da veljavnega sklepa ne bo mogoče podaljšati, saj je vezan na kovidne zakone. »Za tako ugotovitev, kaj se ne da, pravna služba ministrstva ni potrebna, ampak je potrebna, da najde, kaj se da in pripravi pravno podlago za ukrepe, ki jih trajno potrebujemo,« pravi Pečan.

Da so potrebe po ohranitvi in krepitvi trenutnega obsega svetovalnih služb nujne, kaže vrsta podatkov. Inšpektorat RS za šolstvo in šport je recimo lansko leto obravnaval okoli 70 primerov nasilja na šolah, kar je seveda preveč. Hkrati potrebi pritrjuje vrsta sogovornikov, ki strokovno delujejo na področju šolstva in izobraževanja. Z njimi je Svet pred sejo prejšnji teden organiziral informativne pogovore in na tej podlagi pripravil priporočila vladi; med drugimi gre za predstavnike Društva za nenasilno komunikacijo, Urada za kakovost izobraževanja, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije – Sonček, Društva Parada ponosa, zavoda Varni internet in druge.

Epiloga na zahteve oziroma pobude za zdaj še ni ne s strani vlade in ne ministrstva. Od ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Darjo Felda, še pridobivamo podatke, koliko denarja je potrebnega za trajno ohranitev obstoječega obsega svetovalnih služb.

Pečan je sicer do izgovarjanja na denar kritičen. »Vložek v šolstvo se je v zadnjih 15 letih zmanjšal. Mi dajemo za šolstvo 3,66 odstotka BDP, da bi se normalno razvijalo, pa bi morali dajati 5,1 odstotka. To pove vse. Upam, da bo nova vlada ta odnos spremenila in za začetek ukrepala pri svetovalnih službah, kar je absolutna prioriteta in kar je veliko bolj nujno kot sprememba šolske prehrane,« še pravi Pečan.

Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki ga vodi Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, je sicer podal vladi še več sorodnih priporočil s področja vzgoje in izobraževanja. Neuradno je s takim »samoiniciativnim pristopom« in podajanjem priporočil presenetil vsaj predstavnike določenih ministrstev, ki so pričakovali »ustaljen« način dela podobnih svetov v preteklosti, torej potrjevanja vladnih predlogov.