Ali politiki lahko hodijo na dopust?

»Slovenski delavec na zastonj golaž; Golob jih pozdravlja iz najdražjega hotela na Siciliji,« je na prvega maja dan kričal naslov na Nova24TV. »Golobova prvomajska poslanica iz luksuznega hotela,« je pisalo na nekem lokalnem derivatu že omenjene Nove. »Medtem ko se bo slovenski delavec danes razveselil zastonj prvomajskega golaža, na @8Marec pa mu bodo razložili, da so ostrige za 20 EUR čisti elitizem, gre predsednik za 1000 EUR na noč po poteh serije Beli lotos,« je zapisal Mirko Majer, urednik do opozicije prijaznega Planeta TV.

Robert Golob si je med prvomajskimi počitnicami res privoščil dopust. S svojo spremljevalko Tino Gaber je odšel v Taormino, eno najznamenitejših sicilijanskih turističnih točk, ki se ponaša z ostanki helenističnega gledališča, palačo, katedralo, s šarmom in pogledom na Etno. Predsednik vlade zasebnega potovanja ni skrival, Tina Gaber, internetna vplivnica, je namreč na Instagramu objavljala posnetke s sončne, pa tudi z bolj deževne Sicilije.

Vprašanje, ali gredo politiki lahko na dopust, je odveč. Seveda lahko, gre za njihova zasebna potovanja. Na Siciliji je natančno pred desetimi leti dopustoval tudi Janez Janša, tam je skupaj s političnim prijateljem Andrejem Šircljem in z ženo Urško Bačovnik obiskal plezališče pri letovišču San Vito Lo Capo. Rumeni portali so to novico takrat pospremili z naslovom: »Romantično: Janez Janša in noseča Urška uživala na Siciliji.«

Janša ima sicer rad otoke, večkrat je dopustoval na Mavriciju, kjer je tekmoval na turnirjih golfa, plezal je po grškem Kalymnosu, od koder se je v Slovenijo vrnil z zasebnim letalom, sredi zime, decembra leta 2016 pa je v »tople kraje«, med palme in peščene plaže, odpeljal svojo družino. Janša je poleti istega leta z družino dopustoval tudi na krovu jahte v lasti poslovneža Andreja Marčiča. Na krovu je bil takrat, verjetno ne po naključju, lobist Boris Dimnik. Tudi Janša, politik, ki je v javnosti znan po svojem asketskem obnašanju, si v prostem času privošči bistveno več, kot si lahko »običajen delavec«. Kar je logično, malo nenavadno bi bilo, da bi nekdanji predsednik vlade, svetovljan, kakršen je, dopustoval le v hrvaški Istri in se sončil na plaži Velenjskega jezera.

Bistvena težava so dvoličnost, svetohlinstvo in licemerstvo. Golob ni nikoli skrival, da je premožen, sedaj mu očitajo, da troši denar. Po drugi strani pa se Janša dela reveža, čeprav dopustuje na mondenih lokacijah. Če si Janša privošči nekaj prestiža, je to stvar dobrega okusa, če ima že omenjeni Andrej Šircelj počitniško stanovanje v Avstriji, gre lahko za smiselno in smotrno naložbo (dve stanovanji si je na avstrijskem smučišču kupila tudi Janševa širša družina). A če enake stvari storijo drugi, se po družbenih omrežjih razširi zgražanje, namenoma, načrtno. Informacije o Golobovem obisku Sicilije je tako privoščljivo delila poslanka SDS Jelka Godec. Moraliziranje je zmeraj odlično orožje v rokah desnice, kaj je res, ni pomembno, pomembni so očitki in obtožbe.

Živimo v času kulture zgražanja in ogorčenja. Hkrati živimo v času, ko naša čustva upravljajo družbena omrežja, ogorčeni komentarji dobijo več všečkov, kričeči naslovi več klikov. Z ogorčenjem samo po sebi ni nič narobe, v družbi lahko vzpostavlja porušene moralne standarde, sestavi koščke, uredi svet. A le takrat, kadar je to ogorčenje smiselno, kadar se tiče skupnega problema.

V nasprotnem primeru je ogorčenje nevarno, ko kričijo vsi, so vsi glasovi enakovredni, a se ne sliši nobeden od njih. »Ena od bistvenih lastnosti moralnega ogorčenja danes je, da ustvarja samega sebe«, je o ogorčenih državljanih za portal N1 pred časom dejala filozofinja dr. Alenka Zupančič, ogorčenje spodbuja razgradnjo vseh povezovalnih vidikov javnega nastopanja, razgradnjo javnosti. »Temu bi danes lahko rekli ’paradoks ogorčenega državljana’. Zgraža se nad tem, da v družbi ni več nobenih pravih skupnih vrednot, to pa počne na način, ki spodbuja prav razgradnjo skupnih vrednot.«

Vsega tega se politiki dobro zavedajo. Vse te mehanizme izkoriščajo zgolj za to, da očrnijo političnega nasprotnika. Veliko lažje je kazati na domnevne grehe svojih tekmecev kot pa na velike grehe samega sebe.

In še pripis – v tistem Janševem dopustovanju izpred desetih let na Siciliji se skriva še ena zgodba. Maj 2013 je bil čas izrednih razmer, država je bila pred finančnim zlomom, politiki so se pogovarjali o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Vlado je vodila Alenka Bratušek, ki je organizirala sestanek vseh parlamentarnih strank. A Janše ni bilo na sestanek, četudi je bil ta določen vnaprej, četudi je bil prilagojen njegovemu urniku; četudi je Janša potrdil svojo udeležbo, se ga ni udeležil. Ker je odletel na Sicilijo.