Projektno vodenje

Projekt burger
Jelenčeva 1, Kranj
Tel.: 041 364 580
Projektiranje burgerjev poteka od ponedeljka do četrtka od 11. do 21., ob petkih od 11. do 22., ob sobotah pa od 12. do 22. ure.

Ambient:
s svetlobo, višino in opremo fletno počlovečen industrial; vintage krožniki z zlatim robom so sicer iz neke čisto druge zgodbe, muzika pa zelo sredinski (stari) rock

Napitki:
z vini se, pričakovano, ne ukvarjajo kaj pretirano, tudi s pirčki so zelo (preveč unionistično) ziheraški, namešajo pa proper negroni in še kakšen koktajl

Vegetacija:
za doplačilo 1,6 evra vam vsak burger lahko pripravijo z rastlinskim polpetom amaze

Dostopnost:
parkirišče je prostorno, tudi za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
štručke in sestava burgerjev
perutničke, še posebej azijske

Ne tako fino:
sladica rocher

Burgerji stanejo od 8 do 11, perutničke so 7, mala cezarjeva solata je 5 (+ ocvrti piščanec 3), ny strip steak s pirejem in stročjim fižolom je bil 18, ocvrti krompir 2,5 (sladki 3,5), čebulni obročki 4, sladica pa 8 evrov.

»A ni ta burger scena že na inflatorni stopnji dabogda crko rokenrol kad ga svako svira?« se je na napotitev v enega od za pripravo hamburgerjev specializiranih pogonov rahlo sitno odzval eden od konzumskih inšpektorjev in pomisleke utemeljeval s serijo površno pripravljenih, pišmevuhovsko postreženih preobloženih razpadajočih slabih izgovorov za hamburger, ki so se zavoljo dostopnosti in priljubljenosti razpasli širom po domovini. Podobna maksima kot pice – da je namreč tudi, ko je slaba, še kar nekako v redu – se je oprijela burgerjev. No, kakorkoli že: kot prečesovalci slovenske gostinske ponudbe se tu in tam čutimo dolžne popisati tudi kakšno hamburgerdžinico.

Kranjski Projekt burger se je res začel projektno, na stojnicah. Tem je sledil premikajoči se leseni zabojnik, zdaj pa zbirko burgerjev in za prgišče ostalih jedi projektirajo v komfortnem okolju nekakšne večfunkcionalne poslovne stavbe, ki bolj kot na fastfoodovsko špelunko spominja na živahen sodoben bistro. Tovrsten občutek sta še poudarila krasno pečen strip steak, ki so ga postregli z maslenim (ma non troppo) krompirjevim pirejem in šopkom blanširanega stročjega fižola, ter vzoren, šolski primerek cezarjeve solate, pri kateri – kot se za klasike spodobi, pa čeprav marsikoga mika bluziti po svoje – niso kreativizirali, dajo pa gostu možnost, da si reč nadgradi s koščki resno hrustljavega, v panko drobtine oblečenega ocvrtega piščanca. Obe jedi mogoče celo nakazujeta smer projektnega razvoja? Bomo videli!

Za zdaj so glavna stvar še vedno hamburgerji. In projektni imajo vse, kar je ob prej opisanih slabih izkušnjah pogrešal naš stari sitnež. Posebno omembo si zaslužijo bombete, ki jih pečejo sami: enakomerno so obarvane, ravno prav zapečene, sredica je puhasta, da lepo vsrkava sokove, ter dovolj kompaktna, da burger ne začne razpadati po prvem ugrizu, ampak pomaga jedcu neko osnovno dostojanstvo ohranjati do zadnjega grižljaja. K temu pripomore tudi pametno sestavljanje, pri katerem so se omejili pri številu elementov in pri njih količinah in s tem vsakemu burgerju dali prepoznaven značaj: popeye je s svežo špinačo, karamelizirano čebulo in gorčično omako bolj poudaril okus rožnato zapečenega mesnega polpeta, bastardo s slanino, jalapenosi, kislo čebulo in čilijevo majonezo pa je po ustih močneje pokal z več kanoni. Med dodatki je s hrustljavostjo presenetljivo zmagal sladki krompirček, navaden nas je kar malo razočaral. Še en nasvet: vsekakor na začetku naročite resno hrustljave in okusne perutničke (vsaj one z azijskim prelivom) in preskočite sladico – konstrukcija s polovico čokoladne krogle in nekimi lešnikovimi derivati je še kar brezvezna in predraga.

Povzetek našega obiska kranjskega Projekta je precej kratek, ampak tudi precej odločen: boljšega hamburgerja v Sloveniji še nismo jedli.