LGBTQ / »V Sloveniji smo še daleč od tega, da bi obsojali homofobno, bifobno ali transfobno nasilje«

Pogovor o boju proti nasilju nad LGBTQ osebami pri nas

Slovenska kinoteka je v sredo zvečer, na mednarodni dan boja proti homofobiji, bifobiji in transfobiji, gostila pogovor, na katerem so udeleženci poudarili pomen prijavljanja nasilja nad LGBTQ osebami in opolnomočenja žrtev, ki takšnih primerov pogosto ne prijavijo zaradi nezaupanja v institucije ali minimalizacije nasilja.

Okrogla miza je sledila projekciji belgijsko-francoskega filma Animals, ki jo je z nagovorom uvedel minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. "Nikakor ne smemo pozabiti, da prizadevanja za enakost in pravičnost ne glede na posameznikovo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz niso nikoli zaključen proces. Premiki k bolj vključujoči družbi so sicer spodbudni, a vedno obstaja možnost zdrsov in povratkov," je posvaril.

Film režiserja Nabila Bena Jadirja je izšel 2021 in temelji na tragični zgodbi Ihsaneja Džarfija, belgijskega geja maroških korenin, ki so ga leta 2012 mučili in umorili. Primer sojenja za ta zločin predstavlja precedens v belgijski kazenski zakonodaji, saj je belgijsko sodišče takrat zločin po novi zakonodaji prvič obsodilo kot homofobni umor, kar je pomembno vplivalo na boj proti nasilju nad LGBTQ osebami v Belgiji.

"Nikakor ne smemo pozabiti, da prizadevanja za enakost in pravičnost ne glede na posameznikovo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz niso nikoli zaključen proces. Premiki k bolj vključujoči družbi so sicer spodbudni, a vedno obstaja možnost zdrsov in povratkov."

Simon Maljevac,
minister za solidarno prihodnost

Okroglo mizo je moderirala Polona Černič, dolgoletna sodelavka Festivala LGBT filma, ki je v uvodu povedala, da najnovejše poročilo mednarodne nevladne organizacije ILGA-Europe za Evropo in Srednjo Azijo kaže, da je bilo lansko leto najbolj nasilno leto za LGBTQ osebe v regiji do sedaj. Med 49 državami, ki so vključene v vsakoletno raziskavo pravnega in političnega statusa LGBTQ oseb, se je Slovenija letos uvrstila na 21. mesto, njen rezultat pa se je v primerjavi z lanskim letom povzpel z 42 na 46 odstotkov.

Roman Kuhar, sociolog, predsednik Slovenskega sociološkega društva in dolgoletni raziskovalec vprašanj diskriminacije in človekovih pravic ter politik enakosti, je poudaril, da Mavrični zemljevid organizacije meri predvsem pravne vidike, ne pa tudi družbenih. Dobra zakonodaja je pomembna, a če je ne moreš koristiti zaradi nasilja, je to problem, je povedal ter dodal, da je zaskrbljujoče stopnja nasilja v regiji v letu 2022 posledica populističnih politik.

Tatjana Bobnar, nekdanja notranja ministrica in generalna direktorica policije, ki zdaj deluje kot svetovalka v uradu predsednice republike, je poudarila pozitivne premike, med drugim tudi spremembe temeljne policijske zakonodaje, ki zagotavljajo enako varstvo pravic ne glede na osebne okoliščine, in izobraževanja, ki so razbijala predsodke in stereotipe v policiji v zadnjem desetletju.

Linn Julian Koletnik, ustanovitelj in nekdanji direktor Zavoda TransAkcija in dolgoletni LGBTQ aktivist, ki je zdaj zaposlen pri Amnesty International Slovenija, je poudaril problematiko normaliziranja in minimaliziranja nasilja nad LGBTQ osebami, kar je med drugim lahko tudi preživetvena strategija znotraj skupnosti. "Smo še daleč od tega, da bi v Sloveniji obsojali homofobno, bifobno, transfobno ali vsakršno nasilje nad LGBTQ osebami v večji meri, kot to nasilje obstaja," je povedal.

Opozoril je, da deluje le peščica organizacij, ki nudijo podporo v primeru duševnih težav, s katerimi se sooča marsikateri član skupnosti, ter pozval odgovorne osebe in odločevalce, ki se odločijo za nedelovanje v smeri izboljšanja situacije, naj vsaj aktivno sprejmejo odgovornost za obstoječe stanje.

Udeleženci so poudarili pomen prijavljanja primerov nasilja, a hkrati sta tako Kuhar kot Koletnik opozorila, da zaradi nezaupanja v institucije, strahu pred maščevanjem ali minimalizacije nasilja žrtve pogosto ne prijavijo teh prekrškov ali zločinov. Odgovornost za takšno stanje ne sme biti preložena na njih, temveč na pozicije moči, žrtve pa naj se opolnomoči, sta povedala. Bobnar se je strinjala, da si morajo državni organi neprenehoma prizadevati, da si pridobijo zaupanje ljudi in ga tudi ohranijo. To je stvar rednih usposabljanj.

Aljoša Gadžijev, filozof in sociolog kulture, ki je zaposlen v uradu zagovornika načela enakosti ter deluje na oddelku za ugotavljanje diskriminacije, svetovanja in zagovorništva, pa je poudaril pomen poudarjanja pozitivnih praks in izidov takšnih prijav. Urad trenutno pripravlja sklop izobraževanj o diskriminaciji za javne uslužbence, ki jih bodo izvedli naslednje leto.

Projekcijo filma je Slovenska kinoteka pripravila v sodelovanju s Festivalom LGBT filma pri Škucu. Na okrogli mizi, ki je sledila, naj bi sodelovala tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, a je svojo odsotnost opravičila.