Na ostrini britve

»Največja zloraba v zgodovini Slovenije«, »kršenje ustave in avtonomije«, »zgodila se bo ustavna kriza«, »čas je za ustavno obtožbo«. Takšne in podobne stavke je te dni slišati iz ust politikov, povezanih s SDS. Poslanci vladne koalicije so namreč napovedali, da bodo zaradi »nezakonitega delovanja« razrešili devet članov programskega sveta RTV Slovenija. Potem naj bi izvolili nove in ti bi po pričakovanju zamenjali vodstvo javnega zavoda.

S pravnega vidika je zgodba o RTV Slovenija zapletena. Ustavno sodišče je februarja z začasno uredbo zadržalo izvajanje treh členov novega zakona o RTV, ki je bil prej potrjen na referendumu. Zadržalo je imenovanje novega programskega sveta zavoda. Natančneje: sedanjemu vodstvu in sedanjemu programskemu svetu je podelilo »začasni mandat«. Hkrati so ustavni sodniki zapisali, da »ugotovljeno stanje terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev ustavnega sodišča«, zadevo pa naj bi obravnavali »absolutno prednostno«.

Minili so trije meseci, in ker je ustavno sodišče zaradi različnih razlogov, v resnici predvsem zaradi politikantstva nekaterih ustavnih sodnikov, blokirano, dokončne odločitve o ustavnosti zakona še ni. Še več, pojavljajo se pozivi k bojkotu, obstrukciji, nekateri ustavni sodniki pa so pod neposrednim političnim pritiskom tistih, ki jim je do tega, da pravna praznina in z njo negotovost trajata v neskončnost. V vsem tem času, v tej nedorečenosti, ob vprašanjih, kakšen je sploh mandat programskih svetnikov RTV, se razgrajuje najpomembnejši javni zavod v Sloveniji.

Programski svet ni nedotakljiv. Tudi nad ustavnim sodiščem ni samo modro nebo, kaj šele nad politično imenovanimi programskimi svetniki. Enako velja za sprenevedavo vodstvo RTV Slovenija. S tega vidika se zdi dejanje koalicije, ki bi rada zamenjala programske svetnike, četudi je pravni status njihovega mandata nedoločen, logično. Morda hodijo po ostrini britve, a na TV Slovenija, predvsem v njenem informativnem programu, se kršijo osnovna načela zakona o RTV Slovenija in tudi osnovna načela novinarskega dela, denimo načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij.

Golobova vlada ni prva, ki si je izbrala takšno pot. Prejšnja Janševa vlada je takoj, ko je prišla na oblast, predčasno razrešila člane nadzornega sveta RTV Slovenija. Brez pravega razloga, brez kakršnekoli pravne utemeljitve, brez navedb dejanskega stanja. Zato je bila kasneje ta odločitev razveljavljena na sodišču. Ta vladna koalicija ima za svoje dejanje prepričljivejše pravne razloge, začenši z 39. členom ustave, ki govori o svobodi izražanja.

Nedvomno gre za politično potezo. A predsednik vlade Robert Golob ima prav. Volivci so mu podelili mandat tudi za to, da depolitizira osrednji javni medijski servis v državi. V letu dni mu to ni uspelo, nasprotno, razmere so slabše, kot so bile pred volitvami. Napoved o menjavi programskih svetnikov je torej treba razumeti z dveh vidikov: najprej kot sporočilo volivcem, da vladi za stanje v največjem javnem mediju ni vseeno, in drugič kot sporočilo ustavnemu sodišču, naj opravi svojo vlogo in sprejme razsodbo. Novi programski svet je namreč že konstituiran, a zaradi začasne odločbe ne more delovati. Hkrati obstaja stari, katerega člani so kot četica namenoma kršili zakonodajo in se požvižgali na javno poslanstvo, zdaj pa naj bi bili zaradi pravnega molka ustavnega sodišča nedotakljivi.

Največja težava niso ukrepi vladne koalicije. Težava niso niti poteze vodstva javne medijske hiše – že vnaprej je bilo jasno, kakšno je in kako bo delalo. Težava je ustavno sodišče, konkretneje nekateri ustavni sodniki, ki ne razmišljajo o pomenu varstva ustavnosti in zakonitosti, pač pa se raje odločajo po političnih preferencah. In če je treba, se odločanju tudi izogibajo.