Prikolična potka

Jestvinska prikolica Caminito
Cesta 24. junija 23, Ljubljana – Črnuče
Tel.: 069 755 468
Caminito načeloma obratuje od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure; točen urnik (tudi gostovanja) velja preveriti na njegovem FB-profilu.

Ambient:
mini prikolica v kotu parkirišča, pri katerem se konča industrijska cona in začne črnuška obsavska trim steza; par mizic in sedalnih palet, poleti utegne biti težava sonce

Napitki:
rdeče in zelene piksne, mate čaj z dodatki (tudi ledeni), bonus je ledeno mrzla argentinska verzija ferneta branca

Vegetacija:
vsak dan je na voljo kakšna zanimiva jed tudi za nemesojede goste

Dostopnost:
parkirišče je za rampo; mobil bo treba postaviti ob kakšen robnik; za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
zanimiva vsakodnevna kuharija
choripan
milanesa napolitana

Ne tako fino:
utegne malo trajati

Milanesa napolitana je stala 7,5, kmečka solata, choripan in hamburguessa parrillera 9, sladkarije pa od 2,8 do 3 evre.

»Po mojem smo narobe, tukaj sta samo gramoz in pleh … « je med navigir a -njem po obrobju črnuške industrijske cone dežurni Konzumov zapisnikar začenjal izgubljati up, da bi kmalu utegnil kaj konkretnega deti v usta. Le nekaj trenutkov kasneje se je izkazalo, da sta doušnik in navigator vendarle imela prav: med nekaj mizicami smo uzrli pisano majhno gostinsko prikolico, med nanjo nalepljenimi slikami pa je geografsko gastronomsko usmerjenost bolj kot fotografije jedi definirala fotka Lea Messija v belo-modrem dresu. Caminito je namreč na robu roba Ljubljane obratujoč pogonček, ki ga fura mlad argentinski par in ki je v nasprotju s hoch stejki-pa-vino ponudbo, ki se jo gredo v BTC-jevskem Argentinu, ubral bolj ljudsko, ulično špuro argentinske kulinarike.

Ob historični analizi pestre in zanimive vsakodnevno variirajoče ponudbe je sicer zaznati odklone v druga južnoameriška in azijska kulinarična izročila, a jedro je vendarle argentinsko. Na dan našega obiska so tako – poleg pestre kmečke solate, pri kateri so zelenje, prekajeni jezik, krompir, fižol, okisano rdeče zelje in jajce prelili z blagim hrenovo-parmezanovim dresingom – stregli milaneso napolitano, odlično pripravljeno klasiko, ki je v novi domovini nastala z združevanjem milanske in neapeljske tradicije: panirani (v našem primeru piščančji) zrezek prelijejo s paradižnikovo salso in gratinirajo z rezino sira, za nameček pa v Caminitu dodajo še jajce na oko in priložijo mešano solato in fino začinjen, hrustljavo zapečen krompir.

Dnevno ponudbo podpirajo še z menijskimi stalnicami: choripan je sendvič, sestavljen okoli pikantne klobasice, ki jo po Caminitovi recepturi pripravi mesar Marinček, v prikolici pa jo prerežejo, spečejo in s chimichurrijem in paradižnikovo-paprično salso criolla vložijo v domačo štručko; domača je tudi bombeta za hamburguesso parrillero, torej za burger iz nacufane govedine (ropa vieja) z okisano rožnato čebulo, chimichurrijem in ocvrtim jajcem. Kljub limitiranemu prostoru velja poudariti, da vse jedi strežejo na pravih, torej keramičnih krožnikih in da jih pripravljajo/sestavljajo sproti, kar utegne včasih trajati malo dlje, kot bi človek pričakoval od tipa pogona, nikakor pa ne toliko, da se ne bi izplačalo.

Če ti bo čas dopuščal, obisk Caminita le zašpiči še z zanimivimi sladkarijami: mentecol so nekakšne halvaste ploščice, le da so osnovna sestavina arašidi, alfajores so s čokolado ali meringo preliti sendvički iz krhkih piškotov s polnilom iz karameliziranega mleka (dulce de leche, argentinska klasika), los morochitos pa sočen brownie z orehi. Pomoč pri začetku presnove vsega zaužitega velja poiskati v šilcu v zamrzovalniku spravljene argentinske različice resne grenčice (cukraste so pač brezvezne) fernet branca. Caminito je pogon z zanimivo in iskreno kuharijo, ob kateri se po pričevanjih ne dolgočasijo niti redni, tam okoli službujoči obiskovalci. Simpatico!