Lepota vezenine

Makrameji, gobelini, vezenine – že bežen pohod po spletnih trgovinah največjih trgovcev z izdelki za dom priča, da stenske dekoracije, ustvarjene iz bombažnih niti, lanu, konoplje, jute in drugih materialov, v zadnjih letih doživljajo preporod. Ponudba je neskončna, od ročnih del do množične proizvodnje, od tradicionalnih do abstraktnih in otroških motivov. A vsi ti izdelki so največkrat zgolj dekoracija, ki jo bomo zamenjali takoj, ko se je bomo naveličali. Velikokrat tudi niso najboljše kakovosti. V ljubljanski Šiški pa iz metrov in metrov niti nastaja nekaj popolnoma nasprotnega – vezenine velikih formatov, za katere so motive ustvarili priznani domači in tuji umetniki. Pogled nanje presune, a ne le zato, ker se pred nami vrstijo umetniška dela. Ne, vezenine so ustvarjene tako popolno, da presunejo že s svojo umetelnostjo in natančnostjo izdelave.

Ustvarja jih družinsko podjetje Vezenje Ercigoj, ki letos praznuje stoletnico obstoja (trenutno v njem delujeta četrta in peta generacija) in se je sprva ukvarjalo z ročno izdelanimi vezeninami za cerkve ter prapore za gasilska, lovska, kulturna društva, pred približno dvema desetletjema pa se je pogumno odpravilo v polje sodobne umetnosti. Razvili in izpopolnili so tehnologijo, s katero so lahko začeli ustvarjati impresivne umetniške vezenine.

To, da bi se zmogel z vezeninami približati lepoti del starih mojstrov, so bile otroške sanje Boštjana Vidmarja, ki podjetje danes vodi skupaj z ženo Elizabeto in sinom Maticem ter oblikovalcem Juretom Pogačnikom Ajdičem. Prav s pomočjo slednjega je to začela postajati realnost, a pot je bila dolga. Med drugim so skupaj s programerji razvili svoj program, ki jim omogoča bolj likovno razmišljanje, barvno plastenje, mehko senčenje in prelivanje barv. »Glavni del je ravno programski – ko gre dizajn na stroj, je za nas projekt pravzaprav že končan,« pravi Jure Pogačnik Ajdič.

Nato so vzpostavili stike z domačimi in tujimi fotografi in slikarji in nastal je projekt Ercigoj Art, del katerega sta med drugim tudi fotograf mednarodnega slovesa Steve McCurry, najbolj znan po fotografiji afganistanskega dekleta z zelenimi očmi, ki je leta 1985 krasila naslovnico revije National Geographic, in naš mednarodno najbolj prepoznaven fotograf Klavdij Sluban. Sodelovali so še s Chrisom de Bodom, Arnejem Hodaličem, Zvonetom Šerugo in Alešem Bravničarjem. Po fotografiji, ki jo je slednji posnel za revijo Playboy, so ustvarili vezenino, ki je pristala v dvorcu Hugha Hefnerja.

Vsa ta dela, ki so nastala po motivih fotografskih del in jim pravijo Fotorealistične vezenine, si lahko ogledamo v galeriji v prostorih podjetja. Tam najdemo tudi vezenine, nastale v sodelovanju s priznanimi slikarji, kot so Vladimir Leben, Mitja Ficko, Uroš Weinberger, Silvester Plotajs - Sicoe in Aleksij Kobal. Kobal na primer platna pogosto prebarva na rdeče, preden začne nanašati druge barve, zato so rdečo osnovo pripravili tudi v podjetju Ercigoj in nanjo izvezli druge barve. Včasih s smermi vboda sledijo potezam čopiča, kar doseže svojevrstne vizualne učinke. Nikoli ne ubirajo bližnjic in vedno stremijo k temu, da bi bili s končnimi izdelki zadovoljni oboji, umetniki in tudi oni sami.

Enega odmevnejših sodelovanj so vzpostavili s slikarjem Vladimirjem Lebnom. Triptih Pasje življenje, ki je bil leta 2015 na ogled v ljubljanski Galeriji Kresija, je navdihnil članek v Delu, ki je govoril o moskovskih psih, ki so se naučili uporabljati podzemno železnico, da so se lahko pripeljali do hrane. »Ko smo začeli sodelovati, sem imel dve oljni sliki, izdelava slik v vezeni tehniki pa me je spodbudila, da sem naslikal še tretjo in triptihu potem dodal še klop,« pravi umetnik. Gre za 3D-objekt, impresivno vezeno klop, ki je nastala po modelu klopi z ljubljanske železniške postaje in je polna detajlov – od izvezenih grafitov do žvečilnega gumija s prstnim odtisom. Za ta projekt so potrebovali približno 30 milijonov vbodov s šivanko. »Prenos v vezenino je bil velik izziv,« priznava Vladimir Leben. »Vsak detajl so morali izvesti posebej, in to večkrat, da smo prišli do želenega rezultata, nato pa še vse skupaj v enem kosu. To je res zelo kompleksno delo. Cel triptih smo delali več let. Postopek je bil dolgotrajen tudi zato, ker smo se vsi učili sproti, za vsak detajl smo se dobili in ga predebatirali. Mogoče je videti enostavno, kot kopija, daš sliko v stroj in jo izveze, ampak človeškega dela je ogromno.«

Pred nekaj leti je z njimi navezala stik tudi naša mednarodno priznana modna oblikovalka Matea Benedetti, ki pod blagovno znamko Benedetti Life ustvarja trajnostno modo iz naravnih in ekoloških materialov. Leta 2017 so soustvarili modno kolekcijo Birds of Paradise, navdahnjeno z lepoto in barvitostjo teh ptic, ki poseljujejo predvsem Novo Gvinejo in okoliške otoke. »Ker v tistem času še nisem imela možnosti ekološkega tiska na tekstil, sem se odločila, da jim predstavim svojo zamisel, in zelo hitro smo se dogovorili o nadaljnih korakih, vključno z razvojem prototipov, izbiro materialov in izvedbo,« pravi oblikovalka. »Njihova specifična tehnika vezenja je kot slikarski čopič, ki slika na platno, z vsem senčenjem in prelivanjem številnih barv, kar seveda pri klasični vezenini ni mogoče.«

Nastala je izjemno uspešna kolekcija, kjer sta se strast in kreativnost ekipe odrazili v edinstvenih modnih kosih, ki so jih ljudje z veseljem sprejeli, pravzaprav še danes povprašujejo po vezenih kosih. Po mnenju Matee Benedetti je vezenje podjetja Ercigoj edinstveno v svetovnem merilu. Njegova umetniška dela, za katera pravi, da so dobra investicija, katerih vrednost bo le še rasla, pa jo vsakič znova navdušijo.

Pred tremi leti so se lotili tudi projekta vezenih del, nastalih po fotografijah Hubblovega teleskopa. Umetniško instalacijo bi morali leta 2020, ob 30. obletnici izstrelitve in utirjenja teleskopa, predstaviti v muzeju Smithsonian v Washingtonu, a jim je načrte prekrižala pandemija. Projekt je trenutno razstavljen v kapeli Tehniškega muzeja v Bistri.

Umetnost in sodelovanje z ustvarjalci z različnih umetniških področij je torej njihova strast, a se v podjetju zavedajo, da je samo od tega na žalost težko preživeti, sploh ker izdelujejo predvsem večje formate, ki so temu primerno višjega cenovnega razreda. Zato so v zadnjih nekaj letih znanje, ki so ga pridobili pri izdelovanju umetniških vezenin, preusmerili v modularne vezenine, namenjene predvsem notranjim oblikovalcem in arhitektom, in projekt poimenovali OTON Interier. Razvili so sistem dekorativnih vezenih panelov, ki jih je mogoče enostavno sestavljati po lastnih željah in okusu, ponujajo pa različne barve, materiale, teksture in motive. Te modularne vezenine so cenovno nekoliko dostopnejše in tudi trg arhitekture in notranjega oblikovanja je večji, pravijo.

»Zdaj smo že na točki, ko lahko rečemo, da zmoremo narediti praktično vse, karkoli si zamislimo, da nič ni nemogoče,« pravi Jure Pogačnik Ajdič. A ne bi radi zaspali na lovorikah, zato veliko pozornost namenjajo temu, kaj bodo ustvarjali v prihodnje. Njihov dosedanji opus pa si ob visokem jubileju podjetja še vse do 17. junija lahko ogledate v njihovi hišni galeriji.