Kanal ob Soči / Občina podala sum kršitve okoljevarstvenega dovoljenja podjetja Salonit 

Sklicuje se na več kot sto ugotovljenih posameznih utemeljenih primerov suma kršitev

Občina Kanal ob Soči je danes podala sum kršitev okoljevarstvenega dovoljenja podjetja Salonit Anhovo Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in energijo. Občina se sklicuje na več kot sto »ugotovljenih posameznih utemeljenih primerov suma kršitev v letih 2021 in 2022«.

Kršenih naj bi bilo več členov okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga ima in ga mora dosledno upoštevati cementarna-sosežigalnica Salonit, med drugim preseganje dnevnih povprečnih mejnih vrednosti izpustov dušikovih oksidov (NO X), kršitve pri delovanju sistema za avtomatično prekinitev doziranja odpadkov, neizvajanje ukrepov v primeru okvar, preseganje največjih masnih pretokov snovi in izvajanje sosežiga odpadkov, ko za to niso izpolnjeni ustrezni pogoji ter sum neustreznosti podatkov v poročilih. Posebej so izpostavili več primerov sosežiga odpadkov pri prenizki temperaturi, pri čemer se tvorijo strupeni dioksini in furani, več primerov preseganja največjih dovoljenih pretokov prahu ter sistemsko neizvajanje ukrepov za preprečevanje nenamernih izpustov.

»Občina Kanal ob Soči v primeru potrjenih sumov pričakuje odvzem okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Salonit Anhovo in nasprotuje povečanju proizvodnje in sosežiga odpadkov v podjetju Salonit Anhovo,« so sporočili iz občine pod županom Mihom Steglom.

»Občina Kanal ob Soči v primeru potrjenih sumov pričakuje odvzem okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Salonit Anhovo in nasprotuje povečanju proizvodnje in sosežiga odpadkov v podjetju Salonit Anhovo,« so sporočili iz občine pod županom Mihom Steglom. »Podani primeri ponovno kažejo, da cementarne potrebujejo enak nadzor in obratovalni monitoring kot sežigalnice ter izenačitev mejnih vrednosti, zato je sprememba zakonodaje nujna.«

Salonit Anhovo ima trenutno dovoljenje za sežig 109 tisoč ton odpadkov letno, ta obseg pa si želijo po zadnjih informacijah povišati kar na 250 tisoč ton odpadkov. Tako obsežna industrijska dejavnost – cementarna in sosežig odpadkov – se dogaja na območju, ki še močno čuti posledice enega največjih industrijskih onesnaženj v državi: z azbestom. Ta je bil v uporabi desetletja po 2. svetovni vojni, zakonsko je bil pri nas prepovedan šele leta 1996, ljudje pa za posledicami umirajo še danes. Zgolj lani je posebna medresorska komisija, ki se ukvarja s posledicami dela z rakotvornim azbestom, potrdila 57 novih primerov obolelih,  zgolj pet jih ni bilo iz goriške regije, od teh je bilo 26 novih primerov pljučnega in »azbestnega raka« mezotelioma.