Prehitevajoča sladica

Gostilna Lipan
Hotavlje 5
Tel.: 04 518 13 10
Lipan ob Poljanski Sori je od srede do petka odprt od 9. do 21., ob sobotah od 10. do 21., ob nedeljah pa od 10. do 18. ure.

Ambient:
notranjost ima retro patino druge polovice osemdesetih; terasa je nivojsko razgibana in z raznimi tipi lesenega pohištva malo bolj sproščena

Napitki:
odžejali smo se z lokalnim pirčkom Žerouc iz pivovarne Racon, med nekaj naštetimi vini pa smo – kljub prenaviti ceni – najbolj zavibrirali ob omembi Erzetičevega Dona

Vegetacija:
med nam naštetimi jedmi nismo zasledili kaj eksplicitno vegetarijanskega ali veganskega

Dostopnost:
lastno parkirišče, s katerega do nivoja gostilne vodi klančina za gibalno ovirane 

Fino:
žlikrofi

Ne tako fino:
jelenovi medaljoni s sadjem

Narezek je stal 13, žlikrofi z jurčki 13,5, telečja ribica z zelenjavo 28, jelenovi medaljoni s sadjem in štruklji 29, prekmurska gibanica 5,5 in sladoled z bučnim oljem 4,5 evra.

»A imamo letos tečaj primerjalnega škofjeloškega gostilnoslovja?« je na inšpektorskem planerskem kolegiju pripomnil eden od udeležencev tokratne odprave. Pred četrt leta je bil član ekipe, ki je v zobe vzela ponudbo klasične gostinske utrdbe Pri Slavcu v Selški dolini, tokrat pa je bil določen še za ogled in popis gostilne Lipan v sosednji, Poljanski dolini.

Zgodovina te sicer ne sega toliko v preteklost, a ji je vseeno v nekaj desetletjih obratovanja tudi pri naših lokalnih ogleduhih uspelo pridobiti status postojanke s precej veliko verjetnostjo, da se bo gost v njej najedel korektno pripravljene klasične košte. Za začetek smo s prijazno natakarico razčistili, da se v ponudbi gostilne ne odraža njeno ime – lipana ni na jedilniku, saj ga ribogojnice ne gojijo ravno pogosto, v naravnih vodotokih ga pa tudi ni prav lahko ujeti, kar verjetno izkusijo muharji in drugi ribiči, ki pri Lipanu sezonsko polnijo kapacitete.

Po aperitivnem požirku žerouca – to je osvežilni lokalni ale – smo vilice zapičili v izdelke še enega lokalnega Poljanca – sirarne Pustotnik. Na leseno dilo so ob suho klobaso, vratino in špehnato salamo dodali nekaj rezin srednje staranega pustotnika in kremastega, z belo plesnijo oplemenitenega kosobrina in ravno prav izbrane in odmerjene dodatke, da ti niso prekrivali okusov in tekstur, ampak so jih poudarili; če se nas vpraša, bi katero od onih mesnin zlahka nadomestili še z enim ali dvema siroma. No, sirni bonus v obliki zapečenega hrustka je nato krasil porcijo v skladu z uradnim listom pripravljenih idrijskih žlikrofov, okopanih v smetanovi omaki z radodarnim odmerkom na koščke narezanih jurčkov.

Do te točke obeda smo bili kar zadovoljni; mogoče bi bili še bolj, ako bi bila možnost izbire večja, saj smo bolj ali manj soglašali, da bomo jedli, kar je. V nadaljevanju sporeda je zmerno zadovoljstvo sicer ostalo, a je bilo sestavljeno iz dveh elementov: jako fina, sočna, ravno prav – po robovih bolj, v sredini na rožnato – je bila pečena telečja ribica, pospremljena s pečenim krompirjem in na hitro sotirano paprika-bučke-korenje mešanico, velika napaka pa je bila, da smo namesto postrvi, ki nam je tudi bila dišala, izbrali prepečene medaljone jelenovega hrbta s skutnim štrukljem in preobiljem cukrastega sadja – napol zmehčanih rezin jabolka in brusničnega džema. Celotna kombinacija je bila presladka, kot da bi na mizi že imeli sladico. Ti sta sicer še sledili, bolj nam je bil všeč z bučnim oljem prelit in z bučnimi semeni potresen vaniljev sladoled, receptu za prekmursko gibanico pa so – kot mnogi – samoiniciativno dodali predservirno pogrevanje v mikrovalovki, od katerega je več škode kot koristi.

Pri Lipanu boste na najvarnejši strani, če si poiščete prostor na terasi z razgledom na Poljansko Soro in se pri naročanju držite zlatih klasik. Pa brez sladice.