Žeja po energiji / Pri velikih investicijah ni ideoloških razlik

Izjava predsednika vlade dr. Goloba, da bomo malo prilagajali zakone, da bomo hitreje zgradili novo nuklearno elektrarno (NEK2), me je pošteno stresla. »Spet en velik korupcijski projekt,« je bila prva misel. Štiriletno ukvarjanje s projektom TEŠ6 na mestu predsednika parlamentarne komisije, kakšno leto »ljubiteljskega« ukvarjanja s projektom severnega dela tretje razvojne osi (3RO) in opazovanje oblastniškega izsiljevanja investicije Magna ima pač posledice, da najprej pomislim na to. Seveda bi lahko omenil še kakšen podoben projekt, a ti trije v glavnem pokažejo vso paleto manipulacij, ki so jih zmožni proizvesti nekorektni investitorji v povezavi s koruptivnimi politiki in upogljivimi strokovnjaki.

Projekt Magna, ki v primerjavi z ostalima dvema predstavlja drobiž, vseeno razkriva pogosto prakso – izsiljevanje. Investitor, ki si želi hitro, a problematično izpeljavo investicije, se poveže s politiki na oblasti in skupaj izsiljujejo. Ker so hoteli graditi na najbolj kakovostni zemlji, ki je bila zaščitena tudi z zakoni, so v času vladanja Mira Cerarja – ustavnega pravnika! – enostavno pripravili zakon, ki je povedal, da za ta projekt zakoni ne veljajo. Ko so se nekatere okoljevarstvene organizacije in posamezniki tej koruptivni praksi uprli, je začela delovati povezava med koruptivnim kapitalom, ustrežljivimi politiki in lumpenproletarci. Klasična zgodba: mi ustvarjamo prepotrebna nova delovna mesta, vi pa to preprečujete. In so se začeli pritiski, grožnje po telefonu, domnevno podkupovanje in podobno. Dokler ni večina protestov utihnila, državni zbor pa ubogljivo potrdil, da za ta projekt zakoni ne veljajo! To pomeni, da partikularni zasebni interesi prevladajo nad skupnimi, kar je značilnost ugrabljene države.

In taka prevlada partikularnih interesov je bila glavna pri TEŠ6. O projektu TEŠ6 je bilo izrečenih in napisanih že na milijone besed: na tem primeru bi lahko nastal učbenik, kako se ne sme delati, a zdi se mi, da je bolj učbenik za to, kako se lahko na najbolj eleganten način izogneš zakonom. Iz množice manipulacij in nezakonitosti, ki so pomagale zapraviti najmanj eno milijardo evrov, le nekaj najpomembnejših.

Prva značilnost je, da pri takih poslih ni ideoloških razlik – denar je vedno enake barve. Tukaj sta se izmenjavali dve stranki, ki sta načelno največji nasprotnici v politiki – SDS in SD. Skoraj vse ostale stranke pa so eno ali drugo podpirale. Najprej so bile postavljene podlage za projekt v času vlade Janeza Janše. Takrat je bilo sprejeto, da se ne gre v ekološko prenovo TEŠ4 in TEŠ5 za 150 milijonov evrov, ampak v novo investicijo za 600 MW blok za 600 milijonov. Do takrat so tudi predvidevali delo TEŠ do leta 2027 oziroma 2030, ko naj bi zmanjkalo premoga. Z novo investicijo pa so podaljšali življenje termoelektrarne do leta 2054. Ta sklep je povozil Resolucijo o nacionalnem energetskem programu in uzakonil nadvlado parcialnega interesa ljudi okoli TEŠ in Rudnika Velenje nad državnim interesom. Tem so pomagali strokovnjaki ali »strokovnjaki«, ki jih je najel investitor, politika pa jim je prisluhnila, čeprav so bile vse trditve popolnoma zgrešene. Tako o zalogah kot o ceni premoga. Ali ceni investicije. Izdana so bila tudi različna za investicijo potrebna dovoljenja ter plačanih prvih 25 milijonov evrov.

Pretekle izkušnje me navdajajo z občutkom, da se z NEK2 pripravlja nov projekt, poln nesmislov in izsiljevanj.

Ti milijoni so bili tudi glavni argument za nadaljevanje, ki ga je poudarjal predsednik naslednje vlade Borut Pahor. Da ne bi izgubili 25 milijonov evrov, ki so bili v vsakem primeru že izgubljeni, so raje nadaljevali z investicijo in zapravili več kot milijardo evrov. Nova »leva« vlada je smelo nadaljevala projekt, ki ga je zastavila prejšnja »desna« vlada, čeprav je bilo takrat že popolnoma jasno, da je vse skupaj popolnoma zgrešeno. Pahor je za trenutek poskusil z novim premislekom in ustanovil strokovno telo, ki naj bi znova premislilo o smiselnosti takega razvoja, a je sam ustavil to komisijo, ko so mu začeli groziti iz lastne stranke. In se je projekt s pospeškom nadaljeval. Usklajeno z napadi medijev in oblastnikov na posamezne glasove, ki so opozarjali na katastrofo in korupcijo, pa tudi napadi na tiste politike, ki so spregledali. Lobiji, ki so stali za tem projektom, so bili tako močni, da so uspeli celo uničiti parlamentarno politično stranko (Zares), ki se je uprla, čeprav je bila del vladajoče koalicije.

Opozicija – SDS, ki je bila začetnica projekta, pa je seveda sočasno ostro nastopala proti temu. A to nasprotovanje ni pomenilo, da kot nova vlada s projektom ne bo nadaljevala. In popeljala TEŠ6 skozi državni zbor z zagotovilom za garancijo financiranja.

Podobna zgodba je bila s severnim delom 3RO. Izsiljena nova trasa je v nasprotju s predhodnimi državnimi načrti, ki so načrtovali povezavo med Arjo vasjo in Velenjem – torej po že obstoječi trasi, ki bi uničila manjši obseg (100 hektarjev) najboljše zemlje. Izsiljena je bila trasa, ki bo nekaj 100 milijonov evrov dražja od prvotno načrtovane. Nova trasa, ki jo gradijo, je v pogledu energetske in okoljske vzdržnosti mnogo slabša kot prvotna, saj se bo morala množica tovornjakov vzpenjati proti vrhu Gore Oljke in potem spuščati v dolino. Ob tem pa z množico viaduktov in predorov uničila savinjsko krajino.

Da ne naštevam dalje. A ti in še mnogi drugi argumenti niso zadostovali, da ne bi predstavniki kar nekaj enih in drugih vlad skoraj soglasno potrdili projekta, ki je temeljil na ponarejenih strokovnih podlagah. Nasprotno, »sitneži«, ki opozarjajo na uničevanje okolja, so kmalu dobili oznako ekoteroristi.

Nisem naštel vseh dejstev, ki me navdajajo z občutkom, da se z NEK2 pripravlja nov projekt, poln nesmislov in izsiljevanj. Pretekle izkušnje moj strah potrjujejo, pa tudi uvodna izjava predsednika in dejstvo, da je v tej vladi tudi ministrica, ki je v eni prejšnjih končno zapečatila korupcijski projekt 3RO, Alenka Bratušek.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>