Pet poprov v jami

Bistro Georgie 
Čufarjeva 5, Ljubljana
Tel.: 040 431 123
S ponedeljkovim urnikom od 12. do 17. ure se Georgie ogreva, od torka do sobote žge na polno od 12. do 22., ob nedeljah pa počiva.

Ambient:
odprta bistrojska (brez prtov in teatra) postavitev, a z dovolj komforta, fino muziko in pozorno strežbo

Napitki:
zanimiva kolekcija buteljk, predvsem zato, ker tudi pri znanih imenih iščejo raritete in specialke; zmešajo tudi kak zanimiv koktajl, le pri pirčkih so malo švoh

Vegetacija:
na jedilniku je zapisanih tudi nekaj brezmesnih jedi

Dostopnost:
Čufarjeva je za popeš, za vstop v bistro se je treba povzpeti prek treh stopnic

Fino:
zanimive, sodobne, odlično pripravljene jedi
caccio e pepe z de/rehidrirano pivsko redkvijo
vinske specialke

Ne tako fino:
dva zaporedna tehnično podobna peneča se krožnika v meniju

Georgiejevi manjši krožniki stanejo od 8 do 14, veliki od 19 do 28, trihodno kosilo 28, pethodna degustacija 54, sedemhodna pa 65 evrov.

»V bistro na koncu ulice, med stare rokerje, prijatelje …« si je, pritiskajoč pedale proti Čufarjevi, skoraj že pozabljeno Hazardovo popevko brundal konzumski inšpektorski starosta in pri tem premišljeval, da bi komad pravzaprav lahko postal himna trenutnega bistroizacijskega trenda, ki je z opuščanjem prtov, preprostejšimi jedmi, bolj sproščeno strežbo in krajšimi meniji (precej manj pa s cenami) zajel Ljubljano.

Pobje iz Georgieja v tem trendu niso novinci – pravzaprav bi jih kot ekipo, ki je kar nekaj let furala Volčičevo Monstero, lahko šteli že za veterane. Njihovo razumevanje sodobnega koncepta bistroja se začne pri opremi, nadaljuje z brihtno – na manjše, večje in sladke krožnike + tri degustacijske špure – razdeljenim menijem ter dobro kurirano vinsko karto in zaključi z za raven ponudbe in lokacijo zelo zmernim računom. V cajtih, ko v podpovprečni pohorski gostilni za steak brezsramno zacolajo 32 evrov, je dvakrat tolikšen znesek, ki ga boste Georgieju odšteli za najdaljši meni, prava bagatela.

Vrtiljak nenavadnih, a funkcionalnih kombinacij se v njem vrti ravno prav hitro, da vsak krožnik pride do izraza, obenem pa – tudi zaradi zanimivih vinskih spremljevalcev (npr. Valentanov muskaris ali takoj-tokaj Gravnerjevega alumnija Anžeta Ivančiča) – nikoli ne pride do dolgcajta v ustih. Otvoritveni tris živjotov iz kuhinje – palačinkica s tofujem in račjim pršutom, z artičokino kremo polnjena bunkica paljenega testa in na kruh iz bučne prge namazana, z vloženimi mavrahi obložena pašteta – je zbudil visoka pričakovanja, ki so jih potem lahkotno dosegali in presegali opečeni karpačo z vloženimi česnovimi in čemaževimi poganjki, z bergamotkinim sokom kompresirana kumara z nakockano nasoljeno postrvjo ter vloženimi bezgovimi cvetovi in resen favorit za titulo funkiest krožnika večera, v zajebanem zosku iz čilija in koriandra potopljene klapavice in male zelene patronove papričice.

Naštevanje tu prekinjamo z dobrim razlogom: s sončničnimi semeni potresena in s petimi vrstami popra začinjena pena iz Zidaričevega sira jamar, ki je objemala rezance dehidrirane in nato rehidrirane pivske redkve, je bila izjemna jed in že dolgo, dolgo nam pri vsakotedenskih ibungah niso postregli česa tako domiselnega in v vseh pogledih dodelanega. Izjemna jed! Saj je bil potem krasno opečeni in s kreftnim jusom, jerebiko, rabarbaro in s šampinjoni polnjenimi ter z makom posutimi ocvrtki opremljeni kos jelenovega hrbta odličen in res je lubenični sorbet z ginovo peno in višnjevim crumblom lepo spucal okušalni aparatus pred super sladico z nabrizgano kremo iz bele čokolade in marcipana ter mareličnih ibung (marinirane, sorbet), ampak kombinacija ostrine poprov in karakterne lahkotnosti sirove pene, nadgrajena s son(čn)ično hrustljavostjo, je (bila) res epska!

V senci bolj zvezdniških ljubljanskih bistrojskih projektov zna biti Georgie s svojimi jedmi, vini in odnosom price-performerska bistrojska terna. Obveznica!