Ženske so lažnivke?

Vsebina članka, objavljenega dne 23. 06. 2023, v spletnem mediju Mladina.si, prof. dr. Bojanu Zalarju, generalnemu direktorju Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani in sodnemu izvedencu klinične psihologije, neutemeljeno očita, da naj bi ženske na splošno označeval za lažnivke. Ti očitki so neresnični, grozljivi in insinuirani za dosego senzacionalističnega učinka in za namerno diskreditacijo prof. dr. Bojana Zalarja kot sodnega izvedenca in kot generalnega direktorja UPK Ljubljana.

Prof. dr. Bojan Zalar nikoli ni izjavil da so ženske lažnivke, kot to lažno želi prikazati članek, ki povzema izjavo prof. dr. Zalarja, vzeto iz konteksta, za katero se je že večkrat opravičil. Še več, prof. dr. Zalar je kot generalni direktor UPK Ljubljana v svoji prvi izjavi na to temo, na novinarski konferenci govoril zgolj o lažnih prijavah spolne zlorabe, pri čemer pa spola prijavitelja sploh ni omenjal. Kljub navedenemu gre poudariti, da zgolj omemba morebitne lažne prijave spolne zlorabe še ne pomeni, da je prof. dr. Bojan Zalar kadarkoli zavzel stališče, da se žrtvam spolnim zlorab ne verjame ter da se jih označuje za lažnivce. Dejstvo je, da obstajajo tudi lažne prijave in tudi takšne je potrebno nasloviti, četudi je to občutljiva tematika. Ne glede na navedeno pa s svojo izjavo prof. dr. Zalar ni želel zmanjšati in tudi ni zmanjšal pomena odkrivanja spolnih zlorab.

Članek zavržno, navidezno in zavajajoče prof. dr. Zalarja povezuje tudi z odločitvijo sodišča v zvezi s sojenjem peterici oseb moškega spola, ki naj bi na pokopališče odpeljali 15-letno osebo ženskega spola ter se nad njo spolno izživljali.

Poudariti gre, da prof. dr. Bojan Zalar s predmetno odločitvijo sodišča ni povezan, saj v predmetni zadevi ni sodeloval kot sodni izvedenec.

Članek želi nadalje zavajajoče in nepravilno predstaviti tudi izjavo prof. dr. Zalarja, v kateri se je sicer opravičil in jasno poudaril, da je šlo za izjavo, vzeto iz konteksta, ki ni imela takšnega slabega pomena, kot ga je sicer izoblikovala javnost. Med drugim je tako poudaril, da je potrebno vsekakor ustrezno reagirati v vseh primerih, da se zaščitijo vse žrtve nasilja, morebitne lažne prijave pa sankcionirati, saj le-te onemogočajo odkrivanje in pomoč tistim, ki so žrtve spolnega nasilja. Članek povsem napačno pravno tolmači, da naj bi prof. dr. Zalar »stopil še korak dlje od svoje izjave o lažnivih ženskah«, saj to ne drži. V članku je zapisano, da naj bi bilo zavržno sankcioniranje oz. kaznovanje tistih, ki podajajo lažne prijave spolnega nasilja, kar pravno gledano ne zdrži, saj sankcijo oz. kazen za krivo ovadbo določa tudi 283. člen Kazenskega zakonika. Glede na navedeno prof. dr. Zalar v svojem pojasnilu oz. opravičilu ni izjavil nič spornega, pač pa je zgolj poudaril, kar določa slovenska zakonodaja.

V članku je pavšalno navedeno tudi o tem, da bi moral biti prof. dr. Zalar ob opravljanju dela sodnega izvedenca, pri svojih ocenah »zadržan«. Navedeno z vidika stroke nikakor ne drži. Sodni izvedenec je zavezan delovati v skladu s svojim strokovnim znanjem, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, pri tem pa mora upoštevati vse relevantne predpise, ki ga zavezujejo. Nikakor pa pri svojem delu ne sme biti »zadržan« oz. se podaji mnenj ali izjav celo »izogibati«, kot to zmotno in laično navaja članek, saj je to v nasprotju s strokovnimi zavezami, moralo in etiko sodnega izvedenca.

Članek nadalje povsem napačno navaja, da naj bi bila naloga sodnega izvedenca »ocenjevati kazensko odgovornost«. Dejstvo je, da noben sodni izvedenec, v katerikoli stroki, ne sme oceniti kazenske odgovornosti oz. se o le-tej izrekati. Delo sodnega izvedenca obsega pripravo strokovnega mnenja z njegovega profesionalnega področja na način, da poda odgovore na zastavljena vprašanja, bodisi s strani sodišča, bodisi s strani strank v postopku, vse to upoštevajoč dokaze, ki so del posameznega sodnega postopka. Pri tem se nikoli ne izreče o krivdi obdolženega oz. se ne opredeljuje do tega, ali so zahtevki strank v postopku utemeljeni ali ne. Za to je izključno pristojno sodišče. V zvezi s tem so pravno napačne in zavajajoče tudi navedbe v članku, da naj bi imel sodni izvedenec podobno vlogo kot sodnik, saj to ne drži. Članek povzema tudi izjavo odvetnika dr. Blaža Kovačič Mlinarja o tem, ko laično opisuje, da naj bi bile »izjave prof. dr. Zalarja še toliko bolj problematične« iz razloga, ker da naj bi bila psihologija nekoliko »mehkejša veda« od nekaterih drugih, npr. gradbeništva. Psihologija je znanstvena veda, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku in zato ni nič manj eksaktna od drugih ved. Sporen je tudi zavajajoč kontekst povzetka izjave odvetnika dr. Kovačič Mlinarja, ko govori o nujnosti nepristranskosti sodnega izvedenca. Prof. dr. Bojan Zalar je pri svojem izvedeniškem delu vedno nepristranski, strokoven in etičen.

Članek opisuje tudi splošno oceno sodnega izvedenca za področje psihologije dr. Igorja Areha, ki naj bi zavzel stališče, da izvedenci psihološke stroke svojega dela ne opravljajo dovolj znanstveno. Članek s tem, ko zraven takšnega besedila pripenja fotografijo prof. dr. Zalarja, neupravičeno in zavajajoče insinuira, da naj bi se izjave dr. Areha nanašale konkretno na izvedeniško delo prof. dr. Zalarja, kar ne drži.