ENI V FRANJO, DRUGI V JAJCE

JURIJEV BUNKER

Zloba do groba

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Asta Vrečko v razdejani bolnišnici Franji

Asta Vrečko v razdejani bolnišnici Franji
© Borut Krajnc

Mladi Ivan Janša kot član pohodne brigade, ki je romala tudi v Jajce, leta 1975 v Grosupljem

Mladi Ivan Janša kot član pohodne brigade, ki je romala tudi v Jajce, leta 1975 v Grosupljem
© Arhiv RTV SLO

V čem se partizanska bolnišnica Franja razlikuje od Jajca, mesta 2. zasedanja AVNOJ-a* in rojstnega kraja socialistične Jugoslavije? In zakaj je Janez Janša večkrat romal v Jajce in nikoli v bolnišnico Franjo v Dolenjih Novakih pri Cerknem? In navsezadnje, zakaj Asta Vrečko, ministrica za kulturo iz stranke Levica, ni nikoli romala v Jajce, prapočelo jugoslovanskega sožitja in socialističnega utopizma, je pa takoj po vodni ujmi odbrzela v partizansko bolnišnico Franjo in obljubila takojšnjo obnovo? Je bil morebiti mladi Ivan Janša vso mladost zaveden, ker mu lastni oče ni povedal, da je prilezel iz Hude Jame,** kamor so ga pahnili ravno tisti, ki jih je še 30 let po vojni častil njegov sin?

Staro vodstvo RTV
se z zadnjim krempeljcem drži,
moči pa vendar ima še,
da grize s peno med zobmi

in iz same svete zlobe
škodo dela in renči.
Naj gre do konca vse narobe,
če oblast ne bomo mi

Spesni Lovro Matič

* Po slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije ** Janez Janša danes pravi, da je njegov oče živ prišel iz Hude Jame, leta 1994 je v knjigi Okopi zapisal, da je živ prilezel iz Kočevskega roga. To dejstvo naj bi mu bil oče zaupal šele po tem, ko je Janez Janša leta 1988 prišel na prostost iz vojaškega zapora. Janšev opis očetovega pobega iz jame v Kočevskem rogu, ki ga je spisal leta 1994, je skoraj istoveten z opisom pobega Franceta Dejaka, ki je leta 1989 izšel v Mladini kot prvo pričevanje o povojnih pobojih v Kočevskem rogu v slovenskem tisku.