Ujetniki lanskega snega

Grega Repovž je v uvodniku med drugim spregovoril o prometnih zagatah v Sloveniji. Pri tem je omenil možnost oživitve železniške proge med Vrhniko in Ljubljano, „za katero danes le malokdo ve“. Bo kar držalo, a držalo bo tudi, da danes marsikdo malo ve o sesipanju lepega dela slovenskih tirnih poti v Sloveniji pred desetletji. Podreti progo med Vrhniko in Ljubljano pa pomeni uničiti primestno povezavo, ki bi vsekakor razbremenila potniški in tovorni promet, ki se zdaj ves odvija po avtocesti in vzporedni neplačljivi cesti. Ampak to je bila le mala napaka naših preteklih brihtnežev.

Uničili so še eno primestno progo - med Tržičem in Kranjem s povezavo naprej do Ljubljane. Morda je proga od Jesenic proti italijanski meji (proti Trbižu) res nepotrebna, saj bi se po tej progi vozili le v Planico in bližnja smučišča - morda ... Izničili so tudi železnico med Velenjem in Dravogradom, po kateri so potovali dijaki v gimnazijo in delavci v železarno na Ravnah na Koroškem. In prav na tem področju zdaj stokajo prebivalci o silnih težavah v cestnem prometu, avtocesta pa je takorekoč v povojih. Kaj je bilo treba rušiti sijajno tehnično pridobitev s kupom predorov in premostitvijo drugačnih ovir na tej relaciji! In rušitev proge med Mursko Soboto in Hodošem! Res so bili Madžari tudi tako brihtni in so ukinili podaljšek te proge na svojem ozemlju - pa se je pokazalo, da progo oboji potrebujejo in so jo zgradili na novo! Upravljalci železnic so tudi že razmišljali o ukinitvi proge Ljubljana - Kočevje, a k sreči do tega ni prišlo. Je pa prišlo do ukinitve drugega tira med Mariborom in Šentiljem, oziroma mejo z Avstrijo. Tudi tega bomo zgradili ponovno! In dalje: ukinili smo tramvajske proge v Ljubljani, pa tudi tisto med Piranom in Lucijo. Je bilo res treba likvidirati te tehnične pridobitve brez avtobusnih izpuhov? No, saj nismo kar prenehali z elektrifikacijo ljubljanskega prometa, uvedli smo trolejbuse, ki so se pa kar naprej ustavljali zaradi izpadov povezave med električnimi žicami in vozili. In smo ukinili trolejbuse in uvedli avtobuse, ki onesnažujejo zrak. Tramvaji, modernizirani seveda, pa še vedno marsikje po svetu veselo vozijo, prav tako trolejbusi.

Skratka, pri vseh teh postopkih smo vedno razmišljali samo o reševanju prometa, tako kot nam je ustrezalo v tistem trenutku, torej ne da bi razmišljali o bližnji prihodnosti. In kaj imamo danes predvsem v cestnem prometu? Ko smo avtoceste gradili, smo spet reševali trenutne zagate in zgradili dvopasovne ceste. Nihče ni razmišljal o tretjem voznem pasu za prihajajočo rast prometa. Še en primer: Jeseničani so se upravičeno razburjali, ko je ves promet proti Avstriji in severozahodni Gorenjski potekal skozi njihovo mesto in so dosegli, da so se odgovorni odločili za izgradnjo avtocestnega obvoza. Ampak brez odstavnega pasu! Torej spet rešitev le za tisti trenutek. Imamo pa tudi hitro cesto med Nanosom in Vrtojbo, ki seveda prav tako nima odstavnega pasu.