Svoboda sovražnega govora

Ko je bil marca letos ustanovljen Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora – tudi z namenom svetovati pravosodnemu ministrstvu pri oblikovanju sprememb predpisov, ki bi prispevale k učinkovitejšemu preprečevanju sovražnega govora – so strankarska glasila in komunikatorji (zlasti) stranke SDS razglašali, da smo dobili »strateški svet za vpeljavo verbalnega delikta«. Zato se ne smemo čuditi, da so prejšnji teden, ko je svet Golobovo vlado seznanil s 57 priporočili, po le nekaj urah med njimi našli tudi »poziv k uvedbi verbalnega delikta«. Pokazali so na eno izmed priporočil, v katerem svet pravosodno ministrstvo poziva, naj preuči možnosti za razširitev opisa kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena kazenskega zakonika tudi na povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti.

»Verbalni delikt kazenskega zakonika SFRJ je varoval državo oziroma njeno politično ureditev, namenjen pa je bil pregonu političnih nasprotnikov, namen 297. člena aktualnega kazenskega zakonika je varovanje ranljivih in preprečevanje hudih kaznivih dejanj, kot je genocid,« je v dodatnem pojasnilu opozoril 19-članski strateški svet, ki ga vodi Nika Kovač iz Inštituta 8. marec.

Razvpiti 133. člen je v SFRJ predvideval do osem let zaporne kazni za tiste, ki bi ogrožali državno in družbeno ureditev ali varnost SFRJ, pozivali ali ščuvali k spremembi te ureditve s silo ali k strmoglavljenju najvišjih oblasti SFRJ.

Strateški svet, v katerem poleg predstavnic in predstavnikov civilne družbe sedita tudi uslužbenca pravosodnega ministrstva in policije, seveda ne predlaga nič podobnega za varovanje oblasti; opletanje z verbalnim deliktom je pri nas postalo folklora že ob vsakršnem problematiziranju sovražnega govora.

Tukaj morda le medklic o samorefleksiji najvišjih nosilcev politične moči; teh, ki že 30 let vplivajo na ozračje v družbi, tudi na sovražni govor. »Ta vladni svet za sovražni govor je nekaj takšnega, kot če bi savanske hijene ustanovile vegetarijansko društvo,« je na strankarskem srečanju v Bovcu rekel Janez Janša. Vendarle pa se moramo spomniti, da je po verbalnem deliktu bistveno bolj dišalo dopolnilo, ki so ga poslanci njegove koalicije SDS-NSi-SMC predlagali jeseni 2021 med spremembami zakona o varstvu javnega reda in miru. Dopolnilo so vložili, kot je pisalo v časopisu Delo, »po dogodku na Kredarici, kjer so se konfrontirali petkovi protestniki in predsednik vlade Janez Janša«, z njim pa so predlagali uvedbo od 500 do 1000 evrov kazni za nekoga, ki bi se »nedostojno vedel« do najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Za tisočaka bi nemara bilo dovolj že, če bi kdo predsedniku vlade na Kredarici rekel, da je ukradel demokracijo. Dopolnilo so zaradi strokovnih kritik kasneje umaknili – Pravna mreža za varstvo demokracije je takrat opozorila, da bi predlagani ukrep nasprotoval sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri morajo nosilci visokih političnih funkcij prenesti več kot navadni ljudje, tudi grobe in pretirane ( javne) kritike.

Predlogi

Kaj torej konkretneje – tudi pravno natančneje – sploh predlaga strateški svet? In kaj razkriva analiza konkretnih primerov »sovražnega govora« v obdobju 2019–2022, ki jo je zanj pripravilo vrhovno državno tožilstvo?

Največ primerov »sovražnega govora«, ki so jih sodišča obravnavala v obdobju 2019–2022, je bilo usmerjenih zoper osebe ali skupine zaradi političnega prepričanja in zoper migrante.

Ministrstvu za pravosodje svet predlaga premislek, ali bi bilo primerno v 297. členu zakona razširiti kaznovalno obliko, ki bi zajela še dodatna dejanja »sovražnega govora«; in sicer tista, ko se z dejanjem javno spodbujajo nasilje, nestrpnost in sovraštvo, ko je dejanje storjeno na podlagi ene od osebnih okoliščin, ko je intenzivnost dejanja dovolj velika in je za to podan naklep – ni pa to dejanje storjeno z grožnjo, žalitvijo ali zmerjanjem, ampak denimo z opravičevanjem ali odobravanjem zla ali obžalovanjem, da ni bilo storjeno še večje zlo.

Od leta 2012 namreč pri nas velja, da stori kaznivo dejanje »sovražnega govora« tisti, ki javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini – a le, če to stori bodisi z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev bodisi na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir. Če strnemo: pri nas torej govor, ki spodbuja in razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ni kazniv sam po sebi, ampak le, če poleg razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti vsebuje še vsaj enega od omenjenih dveh pogojev; mora vključevati grožnjo ali žaljivko ali pa ogrožati javni red. To pomeni, da se je s premišljeno izbiro sopomenk pri povsem enaki sovražni sporočilnosti pri nas mogoče izogniti kaznivemu dejanju.

Še več. Do sredine leta 2019 so naša sodišča ureditev tolmačila tako, da sta morala biti za kaznovalnost izpolnjena oba dodatna pogoja. S tem smo bili med državami, poleg Cipra denimo, ki so imele eno najožjih razlag v EU, sta leta 2018 opozarjala pravnika dr. Aleš Završnik in Vanja Zrimšek. Praksa se je prelomila s primerom sredi leta 2019. Julija 2019 je senat vrhovnega sodišča (predsedovala mu je sodnica Barbara Zobec, med petimi člani pa je bil denimo sodnik Branko Masleša) odločil, če poenostavimo, da je za kaznivost dovolj izpolnjevanje enega pogoja. Šlo je za primer osebe, ki je na spletnem portalu Radia Krka zapisala: »Par palc amonala, par bomb M75 in par AK-47 za vsak slučaj, mislim, da drugače ne bo šlo. Ali pa tista varianta eden po eden bi tudi šla, da se malo zamislijo. Krkaši prosim za glasbeno željo; Korado/ Brendi, kam so šli vsi cigani. Hvala.« Prvostopenjsko sodišče je komentatorja spoznalo za krivega kaznivega dejanja po prvem odstavku 297. člena kazenskega zakonika in mu prisodilo mesec zapora pogojno s preizkusno dobo enega leta. Višje sodišče je sodbo razveljavilo, češ da ni bilo podano konkretno ogrožanje ali motenje javnega reda in miru, senat vrhovnega sodišča pa je nazadnje odločil, da kljub vsemu gre za kaznivo dejanje, saj zapis vsebuje grožnjo romski skupnosti in napotuje na uporabo eksploziva in strelnega orožja zoper njo, to pa je dovolj za kaznivost.

Vrnimo se k strateškemu svetu in »spornemu« priporočilu. Povod zanj je tudi statistika tožilskih in sodnih primerov sovražnega govora. Naša sodišča so v zadnjih treh letih in pol na podlagi 107 ovadb, ki jih je obravnavalo tožilstvo, izrekla devet obsodilnih sodb, manj kot tri na leto, pri tem je od 107 ovadb že tožilstvo zavrglo kar 85 ovadb, torej skoraj 80 odstotkov. Med zavrženimi je bilo veliko takšnih, pri katerih so bili izpolnjeni vsi drugi pogoji (šlo je za javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na podlagi osebnih okoliščin), ni pa bilo dejanje izvršeno z eksplicitno uporabo žalitev, zmerjanja ali groženj ali na način, ki bi lahko ogrozil ali motil javni red in mir, opozarjajo v strateškem svetu. Najvišja izrečena kazen, ki jo tožilstvo omenja v analizi, je bila pogojna obsodba s šestmesečno zaporno kaznijo in preizkusno dobo dveh let; člen predvideva največ dvoletno zaporno kazen.

Strokovni in široki razmislek, ali imamo primerno ureditev, je nemara potreben tudi – ali zlasti – zaradi tega, kar kažejo domače raziskave, kot je v analizi novembra 2022 povzel dr. Vasja Vehovar iz Centra za družboslovno informatiko FDV: »Prebivalce Slovenije sovražni govor izredno moti. Sovražni govor je v Sloveniji v odrasli populaciji izjemno nezaželen; skoraj devet desetin odrasle populacije navaja, da jo moti ali zelo moti. Za sovražni govor so sicer nekoliko manj občutljivi (moti jih v manjši meri) mlajši, moški ter desno usmerjeni volivci, vendar so razlike majhne.«

Analiza, ki smo jo pridobili od tožilstva in je z njo razpolagal tudi strateški svet, povzema le nekatere primere od sredine leta 2019 do konca leta 2022, tiste, kjer je bila na voljo jasna obrazložitev. V njej je denimo zapisano, da je bilo največ primerov »sovražnega govora«, ki so jih sodišča obravnavala v obdobju 2019–2022, usmerjenih zoper osebe ali skupine zaradi političnega prepričanja in zoper migrante.

Konkretni primeri

Primeri »sovražnega govora«, ki jih je od julija 2019 do decembra 2022 obravnavalo in zavrglo tožilstvo ali pa so dobili sodni epilog

Nerealna grožnja

Osumljenec je na Twitterju zapisal: »Kje ste mladi, da bi podtaknili nekaj bomb na šamanskem plesu zločinske krvave zvezde? Ni poguma, ne volje.« S tem naj bi bil podpihoval nasilje na koncertu Svetlane Makarovič Nosil bom rdečo zvezdo.

Iz sklepa o zavrženju ovadbe: »Izjava kaže zgolj nenaklonjeno stališče avtorja, ki pa ni zmožno pripeljati do nastanka prepovedane posledice – potencialne ogrozitve ali motenja javnega reda in miru. Prav tako ne gre za grožnjo takšne intenzitete, da bi jo lahko označili za resno in realno.«

Ni močnih čustev

Osumljenec je na medmrežju javno objavil zapis »p. s. Če bi bili nekoč partizani bolj temeljiti pri polnjenju jam in rovov z izdajalci naroda, se nam tole danes nebi dogajalo.« S tem je po mnenju prijavitelja pozival h genocidu.

Iz tožilskega sklepa o zavrženju ovadbe: »Zapis ne poziva k nasilju do kogarkoli in ne vsebuje groženj, zmerjanja ali žalitev. Glede na to, da je govor o partizanih (ki naj bi obračunavali z izdajalci naroda), ki časovno gledano sodijo v relativno oddaljen čas in kjer s časom predstave o teh dogodkih še bolj bledijo in zlasti pri mlajših generacijah nastaja praznina v vrednotenju medvojnega dogajanja, ne vzbuja tako močnih čustev, da bi prišlo do premika v duševnem stanju bralcev v smislu mobilizacije javnosti k sovraštvu, nasilju ali nestrpnosti, s tem pa do ogrozitve javnega reda in miru.«

Neškodljivo poveličevanje holokavsta 

Kolumnist spletne strani Nova24TV naj bi bil z objavami zmanjševal pomen holokavsta, prek profila na Twitterju pa naj bi bil poveličeval domobranstvo, posebej Leona Rupnika, ki je napovedal boj zoper komuniste do zadnje kaplje krvi. To je počel sistematično in s tem spodbujal sovraštvo med Slovenci, poglabljal konflikt med sodržavljani, kar že ogroža javni red in mir.

Iz sklepa o zavrženju ovadbe: »Iz ravnanja oziroma besed ne izhaja, da bi z njimi želel povzročiti agresijo, nasilen odziv drugače mislečih oziroma da bi v njem pozival k dejanjem, ki bi bila z življenjskega vidika škodljiva za celotno družbo in javni red in mir, pri izjavljanju pa tudi ni uporabil groženj, zmerljivk ali žalitev.«

Oprostilna sodba

Osumljenka je na Facebooku objavila poziv Slovencem, naj »primejo v roke orodje, grejo na mejo in ko tam počistijo nevladne švercerje dvakrat žganih, pa grejo še v parlament in zrihtajo še te kurbe lopovske levajzarske, pol bo pa mir … gremo akcija …«

Tožilstvo je vložilo obtožni predlog po prvem odstavku 297. člena kazenskega zakonika. Pisanje naj bi kazalo na sovražno naravnanost do temnopoltih pribežnikov. Obdolženka je spodbujala k nasilju in razpihovala sovražno razpoloženje do jasno opredeljenih skupin, dejanje bi po mnenju tožilstva v javnosti lahko ogrozilo in zmotilo javni red in mir, zlasti, ker je bilo izvedeno v času izrazito žgoče begunske problematike. Sodišče je izdalo sodbo s kaznovalnim nalogom, a se je obdolženka pritožila, nato pa je bila izdana oprostilna sodba, potrjena s sodbo višjega sodišča. Utemeljitev? Premalo konkretno so bile opisane okoliščine, ki bi konkretizirale očitek, da je bilo dejanje storjeno na način, ki bi pri simpatizerjih njenih idej lahko povzročil odzive in ogrozil javni red in mir, navaja analiza tožilstva. Dodajmo pa, da ni jasno, zakaj za obsodbo ni zadoščal že očitno žaljivi govor.

Obsodilna sodba, prvič

V glasilu v solastništvu stranke SDS Demokracija je bil objavljen prispevek Presežki 5, v katerem je obdolženec z uporabo žalitev javno širil ideje o večvrednosti ene rase in odobraval genocid. Med drugim je zapisal, da bo Bog ustvaril mikroorganizem in bodo migranti zbolevali ter umirali in da gre za ciljno eliminacijo, pravzaprav na enak način, kot se ljudje ciljno spravijo na nekatere vrste naravnih škodljivcev, plesni, plevelov. Drugi obdolženec je v vlogi odgovornega urednika omogočil objavo – revija s tem besedilom je bila natisnjena v 9000 izvodih, od teh so jih 2351 prejeli naročniki, 2414 izvodov pa je bilo prodanih.

Okrajno sodišče je obema izreklo obsodilno sodbo; prvemu je bila izrečena pogojna obsodba na pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, drugemu pogojna obsodba s šestmesečno zaporno kaznijo in preizkusno dobo dveh let. Višje sodišče je pritožbi obdolžencev zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obsodilna sodba, drugič

Obdolženci so z grafiti porisali Marijino znamenje, nanj s črnim sprejem napisali »FUCK OFF« in »666« ter narisali narobe obrnjeni križ in pentagram, na fasado cerkve, po vhodnih vratih in na vgrajene nagrobne spomenike pa napisali grafite »MAYHEM«, »SATAN«, »KRŠČAN«, »SLAVA SATAN«, »PRASICE«, »KURBE«, »SLOVANSKA LEGIJA« ter narisali več narobe obrnjenih križev in pentagramov.

Dvema obdolžencema je bila na ponovljenem sojenju izrečena obsodilna sodba zaradi kaznivega dejanja po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 297. člena kazenskega zakonika, izrečena jima je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo treh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta.