Cena volivca

Najdražjo kampanjo je imel Brglez, a ni zmagal

Računsko sodišče je pred dnevi objavilo izsledke revizije volilnih kampanj vseh štirih kandidatov, ki so nastopali na lanskih predsedniških volitvah. Kampanji zmagovalke Nataše Pirc Musar in »neodvisnega kandidata«, sicer predsednika sveta SDS Anžeta Logarja sta dobili pozitivni mnenji za pravilnost poslovanja in za poročanje, kampanji Milana Brgleza iz SD in Vladimirja Prebiliča, župana Kočevja, pa sta prejeli eno oziroma dve mnenji s pridržkom.

Brglezova kampanja je tako mnenje dobila, ker je transakcijski račun odprla devet dni prepozno in zaradi nepravilne porabe 1570 evrov; recimo 1332 evrov je porabila za najem bivalne enote, pri kateri računsko sodišče ni moglo najti povezave z volilno kampanjo. Prebiličevi so nepravilno porabili 1179 evrov, od tega so 1079 evrov namenili za hrano in pijačo po obdobju volilne kampanje, hkrati pa so prejeli 100 evrov od podjetja Arhiteza, čeprav zakon prepoveduje vsakršno financiranje kampanje s sredstvi pravnih oseb. No, računsko sodišče je nepravilno porabo denarja našlo tudi pri obeh sicer pozitivno ocenjenih kampanjah. V kampanji Pirc Musarjeve je bilo nepravilno porabljenih 1918 evrov, od tega recimo 1565 evrov za gostinske storitve med čakanjem na volilne izide po obeh krogih volitev, česar pa po mnenju računskega sodišča ni mogoče šteti za »dejanje volilne kampanje, katerega namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah«. Pri Logarju so s posebnega računa kampanje po obdobju kampanje plačali 611 evrov za najem vozila, fotografa in videoprodukcijo. Kakorkoli, zaradi omenjenih »kiksov« so morali organizatorji štirih volilnih kampanj skupaj v humanitarne namene nakazati skoraj štiri tisoč evrov. 

In koliko so štirje kandidati sploh porabili za kampanje? Finančno ni bila najpotratnejša kampanja zmagovalke, zdaj  predsednice Nataše Pirc Musar, vredna 124.641 evrov; (naj)več sta stali kampanji Brgleza oziroma SD (190.617 evrov) in Logarja (175.600 evrov), Prebiličevi pa so porabili samo 21.610 evrov. Računsko sodišče med vrsticami ugotavlja, da so se lani kampanje glede na predsedniške volitve leta 2017 razbohotile. Skupni obseg stroškov štirih volilnih kampanj se je povečal za 265 odstotkov glede na primerljive stroške treh volilnih kampanj leta 2017, ki so tedaj znašali skupaj 139 tisoč evrov. Povprečen strošek volilne kampanje na kandidata se je s 46 tisoč evrov leta 2017 lani povečal na 127 tisoč evrov, ugotavlja računsko sodišče.

Kandidati dobijo del stroškov kampanje povrnjen iz proračuna – 0,12 evra za vsak na volitvah prejeti glas. Zmagovalec v tej kategoriji je Prebilič oziroma njegova kampanja; za 92.456 prejetih glasov je dobil 11.094 evrov »povračila«, kar krije kar 51 odstotkov stroškov kampanje. Sledi kampanja zmagovalke, ki je na podlagi prejetih 483.812 glasov dobila povrnjenih 58.057 evrov ali 46 odstotkov stroškov. Logarjevi so za 414.029 prejetih glasov dobili povrnjenih 49.683 evrov, kar krije 28 odstotkov stroškov kampanje, še slabše pa so jo odnesli v SD; Brglez je za prejetih 134.726 glasov dobil povrnjenih le 16.167 evrov ali le osem odstotkov stroškov kampanje.

Glede na vse to se ponuja sklep, da je v Sloveniji ceneje kandidirati na predsedniških volitvah in zmagati, kot si kupiti garsonjero v Ljubljani.