Poplave / V Škofji Loki rešujejo ljudi s helikopterjem

Spremeniti moramo zastarelo reguliranje vodotokov, s katerim še večamo rušilno moč vodnih tokov 

V Slovenskem društvu za zaščito voda (SDZV), ki združuje strokovnjake s področja upravljanja voda, so že septembra lani v javnem pismu opozorili, da sta ob podnebnih spremembah za trenutne razmere v veliki meri odgovorni »neustrezno urejanje rek v Sloveniji in neupoštevanje vodnega kroga pri prostorskem načrtovanju«. Ponavljamo poudarke, ki bi jih morali pristojni za urejanje vodotokov upoštevati in spremeniti zakoreninjeno prakso »urejanja« vodotokov.

V strokovnem Društvu so namreč izpostavili obstoječo prakso reguliranja vodotokov, ki je, kot so poudarili, zastarela in vključuje urejanje vodotokov z betoniranjem in gradnjo kamnitih zidov.

»Uravnane struge, obdane s kamnitimi in betonskimi zidovi, preprečujejo pronicanje vode iz struge v podzemno vodo in obratno, kar je sicer naravni mehanizem vodnih ekosistemov za blaženje poplav in suš,« so zapisali. S takšnimi regulacijami, svarijo v Društvu, v času visokih pretokov še »pospešimo vodni tok in povečamo njegovo rušilno moč, s tem pa povečamo poplavni val in ga prestavimo dolvodno.« To vodi v povečano poplavno ogroženost, sočasno pa z gradnjo nasipov tik ob vodotokih preprečujemo razlivanje vode po poplavnih ravnicah in preprečujemo pronicanje vode v tla v obdobjih padavin, kar vodi v pomanjkanje vode in intenziviranje posledic suš v drugem delu leta, so opozorili.

»Uravnane struge, obdane s kamnitimi in betonskimi zidovi, preprečujejo pronicanje vode iz struge v podzemno vodo in obratno, kar je sicer naravni mehanizem vodnih ekosistemov za blaženje poplav in suš.« 

Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV)

V društvu so v javnem pismu dodali, med drugim, še dve pomembni opozorili: »Neprepustne površine, kot so ceste, strehe in parkirišča, onemogočajo pronicanje vode v zemljo in podzemlje, odtok meteorne vode s teh površin v kanalizacijo pa je izjemno hiter. Posledično prihaja tudi do prelivanja neočiščenih vod iz komunalnih čistilnih naprav in do višanja poplavnih valov.« Ter: »Vsakoletno pomladansko sekanje obrežne vegetacije je kriminal nad rekami. Obrežna vegetacija za rečne ekosisteme predstavlja to, kar človeku predstavlja koža – zaščito pred zunanjimi vplivi.«

Da zastarela protipoplavna zaščita ni primerna, kaže dejstvo, da danes poplavlja na območjih, kjer je bila urejena v zadnjih letih.

Dopustiti moramo periodično razlivanje vode čez poplavne ravnice in obnoviti obrežno rastlinje.

V Društvu so pozvali: »Rešitve ne vidimo v regulaciji in gradnji vedno večjih pregrad in zadrževalnikov, ampak v njihovem odstranjevanju, v obnovi rek in poplavnih ravnic, zasajevanju obrežne vegetacije in podobnih, na naravi temelječih rešitvah (t. i. nature-based solutions).Izkušnje z obnovo rek iz tujine kažejo, da so ti ukrepi učinkoviti pri zagotavljanju večje odpornosti na podnebne spremembe, hkrati pa imajo številne druge koristi za družbo, od priložnosti za rekreacijo, zniževanja temperatur do ohranjanja biotske pestrosti.«

Z zastarelimi regulacijami vodotokov, kot jih izvajamo v Sloveniji, v času visokih pretokov pospešimo vodni tok in povečamo njegovo rušilno moč, s tem pa še povečamo poplavni val.

Ter: »Preko usklajenega prostorskega načrtovanja in celostne skrbi za vode moramo rekam zagotoviti več prostora, ponovno vzpostaviti rečne okljuke, brzice, tolmune, slepe rokave in zatoke. Dopustiti moramo periodično razlivanje vode čez poplavne ravnice in obnoviti obrežno rastlinje.«

Na fotografijah današnje dogajanje v Škofji Loki, kjer rešujejo poplavljene s helikopterjem.

»To je Selška Sora, pri Kmetijski zadrugi oziroma mlekarni, ob mostu v Puštal. Nimamo več Hudičeve brvi, odneslo jo je,« pravi Darja Matjašec, Škofjeločanka (tudi avtorica fotogtafij). »Grozno je.«