Tožijo in prosijo hkrati

Delodajalske organizacije so pisale v Bruselj

V ponedeljek, ko smo začeli ugotavljati, kako hude so posledice poplav, in so tudi iz Gospodarske zbornice Slovenije državo zaradi izjemne škode v podjetjih pozvali h konkretni pomoči, so iz kabineta zbornice pisali v Bruselj.

In to ne zaradi poplav, pač pa so v imenu delodajalskih organizacij evropskega komisarja za delovna mesta in socialne pravice Nicolasa Schmita obvestili, da pod novo vlado menda ne poteka socialni dialog.

»Pozivamo vas, da vlado Republike Slovenije pozovete, naj nemudoma ustavi uveljavljanje enostranskih rešitev in naj se vrne k socialnemu dialogu, ki spoštuje enakopravno vlogo vseh socialnih partnerjev,« so zapisali. Priznali so, da so iz socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta izstopili sami: »Delodajalske organizacije ne morejo več sprejeti, da se vlada še naprej ne posvetuje s socialnimi partnerji pri oblikovanju in izvajanju socialnih, ekonomskih in zaposlitvenih politik, s čimer spodkopava temelje socialnega dialoga – temelja socialnega tržnega gospodarstva EU in njegove konkurenčnosti.« Posebej so omenili pokojninsko reformo, ki bo menda glede na sprejete smernice vlade »prispevala le k poslabšanju razmer, v katerih deluje slovensko gospodarstvo«.

Delodajalske organizacije ob podobnih zastojih v socialnem dialogu v zadnjih letih niso tožile vlad Bruslju. Poleg tega so na dan, ko so pošiljale pismo, njihovi predstavniki sedeli z ministri in se pogovarjali o ukrepanju zaradi poplav. Gospodarski minister Matjaž Han je v ponedeljek sklical operativni sestanek z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Trgovinsko in turistično-gostinsko zbornico Slovenije, civilno zaščito in pristojnimi ministrstvi.

Delodajalske organizacije so iz Ekonomsko-socialnega sveta izstopile 21. julija. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je takrat dejal, da se ne morejo sprijazniti z vlogo statista. Težava naj bi bili številni neusklajeni zakoni in posebej to, da bo državni zbor ravno tisti dan »po vetu državnega sveta vnovič potrdil neusklajeni zakon o dolgotrajni oskrbi«. Pri tem zakonu jih moti ureditev financiranja, ki je bila nujna, oziroma novi prispevek. Sami so vztrajali pri ne-rešitvi oziroma predlogu, da se »financiranje izloči iz zakona in se ta del uredi v posebnem zakonu o financiranju dolgotrajne oskrbe, s čimer bi pridobili nekaj dodatnega časa za iskanje alternativnih rešitev«.